Vlada Janeza Janše je na dopisni seji v četrtek zvečer sprejela odlok, s katerim preklicuje epidemijo nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19), ki je bila razglašena 12. marca 2020 še v času vlade Marjana Šarca. S konec epidemije se končajo tudi številni ukrepi, ki so bili sprejeti v okviru zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (v nadaljevanju tudi ZIUZEOP).
Ta določa tud, da ti veljajo do 31. maja. Če epidemija ne bi bila preklicana do 15. maja, bi se ukrepi podaljšali za 30 dni. Kot ugotavlja mariborski odvetnik Slavko Vesenjak, ki svetuje tudi mariborski obrtni zbornici, to pomeni, da bo država samozaposlenim, ki so imeli škodo zaradi epidemije, zadnjič izplačala temeljni dohodek in jih oprostila plačila prispevkov za maj 2020. Delodajalci pa za delavce, ki delajo, za delo, opravljeno od 1. junija 2020 dalje, ne bodo več oproščeni plačila pokojninskih in invalidskih prispevkov. Glede čakanja na delo pa se bodo od 1. junija do 30. septembra 2020 uporabljale določbe Zakona o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (v nadaljevanju ZIUPPP), ki je začel veljati 29. marca.
Omejitve glede odpuščanja
Vesenjak: "Delodajalec v obdobju vključenosti v interventni ukrep, ko ima delavce na čakanju na delo na podlagi ZIUPPP, ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe oziroma odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavcem iz poslovnih razlogov. Ta prepoved se nanaša na vse delavce (in ne samo na tiste, ki so na čakanju na delo), zaposlene pri delodajalcu. ZIUPPP prepoveduje uvedbo samega postopka odpuščanja, kot tudi odpoved pogodbe o zaposlitvi. Navedeno pomeni, da delodajalec v času vključenosti v ukrep na primer ne bo smel začeti postopka kolektivnih odpustov (priprava programa presežnih delavcev, obveščanje sindikata in zavoda za zaposlovanje), kot tudi ne vročiti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Delodajalec bo moral kot pogoj za uveljavitev delnega povračila plače sprejeti program ohranitve delovnih mest in se pisno zavezati, da bo delovna mesta delavcev na začasnem čakanju na delo ohranil najmanj šest mesecev po začetku začasnega čakanja na delo. V nasprotnem primeru znaša globa 3000 do 20.000 evrov.
Začasna napotitev delavcev na čakanje na domu
Vesenjak: "Delodajalec, ki ne more začasno zagotavljati dela delavcu, ga lahko pisno napoti na čakanje na delo doma. Delavec ima pravico do nadomestila plače v višini 80 odstotkov osnove. ZIUPPP v primeru, da delodajalec ne bo mogel zagotavljati dela najmanj 30 odstotkov zaposlenim delavcem in jih bo zato napotil na začasno čakanje na delo, ki lahko traja največ 3 mesece, predvideva, da bodo delavci v tem času upravičeni do nadomestila plače v višini 80 odstotkov. Breme delnega povračila nadomestila plače za začasno čakanje na delo v višini 60 odstotkov nosijo delodajalci, preostalih 40 odstotkov pa Republika Slovenija.
Pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plače delavcem na začasnem čakanju na delo lahko uveljavlja gospodarska družba, zadruga ali fizična oseba, ki zaposluje delavce in ki predloži opis poslovnega položaja zaradi posledic epidemije ter na podlagi tega opisa ugotovi, da začasno ne more zagotavljati dela hkrati najmanj 30 odstotkov zaposlenih delavcev in jih zato napoti na začasno čakanje na delo. Predložiti mora tudi pisno izjavo, s katero se zaveže ohraniti delovna mesta delavcev na začasnem čakanju na delu najmanj šest mesecev po začetku začasnega čakanja na delo. Navedene dokumente mora delodajalec predložiti vlogi za uveljavljanje pravice do delnega povračila izplačanih nadomestil."
Podaljšani roki
Vesenjak: "Novela Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP-A), ki je bila v uradnem listu RS objavljena konec aprila, je določila nov (daljši) rok uveljavljanje oprostitve marčevskih in aprilskih prispevkov na podlagi izjave preko edavkov. Rok je bil tako podaljšan na 9. maja 2020. Zaradi prošenj davčnih zavezancev, ki zaradi različnih razlogov niso uspeli do 9. maja 2020 uveljavljati oprostitve marčevskih in aprilskih prispevkov, je Finančna uprava rok podaljšala do vključno 31. maja 2020. Do tega datuma lahko omenjeni zavezanci (če tega še niso storili) tudi sicer podajo izjavo za uveljavljanje oprostitev majskih prispevkov in za dodelitev mesečnega temeljnega dohodka za marec, april in maj."
