Od sredine julija je v javni razpravi, ki bo trajala do začetka septembra, predlog sprememb zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. V Kapitalski družbi, kjer upravljajo sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja ali poklicnega zavarovanja, pravijo, da jim bodo spremembe zakonodaje "omogočile učinkovitejši nadzor in izterjavo prispevkov za poklicno zavarovanje". Neplačanih prispevkov za poklicno zavarovanje niso do zdaj terjali v niti enem primeru. Podatkov, za koliko delavcev ima posamezni delodajalec - zavezanec za plačevanje poklicnega zavarovanja - sklenjenih pogodb o poklicnem zavarovanju in koliko delavcem je vsak zavezanec v lanskem letu dejansko vplačeval poklicno zavarovanje, "javno ne razkrivajo".
Poslovna skrivnost
Tudi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz), ki ga vodi Marijan Papež, smo že maja zaprosili za vse zapisnike, ki so jih po letu 2010 izdali pravnim osebam iz cestnega potniškega prometa in s katerimi so odločili, ali so delavci še upravičeni do poklicnega zavarovanja. Gre za zapisnike, za katere velja, da so "rezultat zaključenega upravnega postopka" in imajo naravo "pravnomočne odločbe". Kljub temu so na Zpizu, potem ko so stopili v stik z vsemi delodajalci, o nekaterih odločbah, ki so jih izdali, sklenili, da so poslovna skrivnost, saj so jih za take označili delodajalci. Posledično naj bi bili ti zapisniki izvzeti iz dostopa do javnih informacij - gre za zapisnike podjetja Grudentrans in članic nemške avtobusne skupine Arriva.
Nekateri zapisniki o tem, ali so delavci upravičeni do poklicnega zavarovanja, so poslovna tajnost
V tožbe tudi vozniki tovornjakov
V Sindikatu delavcev prometa in zvez zastopajo tudi voznike tovornjakov, ki jim delodajalci ne plačujejo prispevkov za poklicno zavarovanje in so se odločili to izterjati po sodni poti. A Saška Kiara Kumer ob tem pojasni, da so pri voznikih tovornjakov mnogokrat prisotne še hujše kršitve delavskih pravic – od neplačanih nadur do tega, da delodajalci delavcem ne dopustijo izkoriščanja dopusta, jim ne izplačajo plač ali jim namesto regresa delijo bone. Neplačevanje prispevkov za poklicno zavarovanje je tako le ena od kršitev. "A hkrati imamo na področju voznikov tovornjakov več sodne prakse glede poklicnega zavarovanja, saj so se vozniki že odločali za tožbe in jih tudi dobili," pravi sindikalistka.
Prijave tudi na inšpektoratu za delo
Saška Kiara Kumer iz Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije ob tem zmajuje z glavo. Pravi, da je hierarhija pravnih aktov jasna in da gre pri poklicnem zavarovanju za to, da bi delodajalci morali izpolnjevati zakonske obveznosti. Sodišče pa je tudi ugotovilo, da je bila dodatna zahteva članov komisije Zpiza protipravno dodana. Pojasni, da jih nekateri člani opozarjajo, da delodajalci pri razporeditvi voženj pazijo prav na to, da ne bi dosegli 60.000 prevoženih kilometrov letno. Pri sindikatu so poleg tožb spomladi vložili tudi prijave zoper vse delodajalce v avtobusnem prometu, ki ne vplačujejo poklicnega zavarovanja, na inšpektorat za delo, ki ga vodi Jadranko Grlić. Na ukrepanje še čakajo. "Zakon predvideva, da lahko inšpektorat delodajalcu naloži, da mora delavca, ki izpolnjuje pogoje, v poklicno zavarovanje vključiti tudi za nazaj, vse odkar dela na delovnem mestu." Pretekli teden so se z delodajalci srečali v želji nadaljevati pogajanja za panožno kolektivno pogodbo, ob čemer pri sindikatu poudarjajo, da kolektivna pogodba ne more določiti nižjih pravic, kot jih predvideva zakon. Jeseni nameravajo zato vlaganje tožb glede vplačevanja prispevkov za poklicno zavarovanje voznikov avtobusov nadaljevati.
