Tanja Fajnik Milakovič
Čeprav je odbor za finance na petkovi seji podprl predlog SAB, da bo prihodnje leto izredna uskladitev pokojnin ob letošnji 2,5-odstotni gospodarski rasti v višini 6,5 evra za vse upokojence enaka ne glede na višino njihove pokojnine, se to utegne še spremeniti. Stranki Desus in SMC sta namreč ob obravnavi proračunskih dokumentov, ki se je včeraj začela v državnem zboru, vložili dopolnilo, da se izredna uskladitev opravi v višini enega odstotka in ne v nominalnem znesku. Očitno se bo na današnjem koalicijskem kosilu pri premieru Marijanu Šarcu treba še uskladiti tudi o izredni uskladitvi pokojnin.
"Opozarjamo, da ne samo, da se ta rešitev odmika od dosedanjega načina usklajevanja v odstotkih, ampak da ruši razmerja med pokojninami. Uskladitev, ne glede na to, ali gre za redno ali izredno, je namreč prvenstveno namenjena prilagoditvi rasti cen življenjskih stroškov in ohranitvi razmerij med pokojninami," so v stranki Desus zapisali v pojasnilu k vložitvi dopolnila. Na slednje je opozorila tudi zakonodajnopravna služba državnega zbora. Pa tudi državni sekretar Tilen Božič z ministrstva za delo na petkovi seji odbora za finance, ki je pojasnjeval, da je pokojninski sistem po svoji naravi zavarovalen, ker temelji na vplačanih prispevkih, sistem socialnih transferjev pa predstavlja pomoč tistim, ki nimajo dovolj sredstev za preživljanje. In da temu usklajevanje pokojnin ni namenjeno.
Da predlagana izredna uskladitev v nominalnem znesku in ne v odstotku pomeni nerazumno odstopanje od obstoječega sistema usklajevanja pokojnin, opozarja tudi generalni direktor Zpiza Marijan Papež. "To je nevaren poseg v obstoječi pokojninski sistem in na ta način se ga res lahko ogrozi. Predlogi po zvišanju pokojnin vsem v enakem znesku so bili že večkrat izraženi, predvsem se zanj zavzemajo tisti z najnižjimi pokojninami, ki so bili krajši čas vključeni v obvezno zavarovanje in plačevali prispevke od nizkih osnov. Ob tem je treba poudariti, da je pokojnina ekonomska kategorija, saj je njena višina odvisna od dolžine obdobja plačevanja prispevkov in višine osnov, od katerih so bili prispevki plačani," pojasnjuje. Pokojninski sistem pa ima tudi elemente solidarnosti, najpomembnejši med njimi so odmera pokojnine od najnižje pokojninske osnove in tudi najnižja ter zagotovljena pokojnina. Socialna kategorija je le letni dodatek, saj tisti, ki so vplačevali najmanj, dobijo največ in obratno.
In kakšna je razlika za pokojninsko blagajno, če se pokojnine izredno uskladijo za 6,5 evra vsem enako ali za en odstotek? "Letno ena in druga varianta pomeni približno 50 milijonov evrov, za en mesec pa približno 4,2 milijona evrov," pravi Papež.
Predsednica SAB Alenka Bratušek pa vztraja pri svojem. "Pri povprečni pokojnini ni razlike, ali se izredno uskladi za en odstotek ali za 6,5 evra. Velika razlika pa je že pri 1000 evrih pokojnine, saj enoodstotna uskladitev pomeni povišanje pokojnine za 10 evrov, medtem ko bi se upokojencem z najnižjo pokojninsko osnovo pokojnina zvišala komaj za 2,2 evra," je pojasnjevala na včerajšnji tiskovni konferenci.
V SAB namreč menijo, da je redno usklajevanje pokojnin namenjeno ohranjanju realne vrednosti pokojnine. Izredna uskladitev pa je "nekaj izrednega", vezanega na to, da gre državi tako dobro, da si to lahko privošči. Ob tem pa pozablja, da je izredna uskladitev namenjena temu, da se upokojencem vrne, kar jim je bilo zaradi varčevanja oziroma neusklajevanja pokojnin v zadnjih letih odvzeto in zaradi česar imajo danes še vedno za 7,2 odstotka nižje pokojnine. Procentualno in ne nominalno.
