Kako zagotoviti ustrezno avtonomijo raziskovanja in raziskovalnih organizacij, kakšen je vpliv raziskav na konkurenčnost gospodarstva in družbeni razvoj, kako zagotoviti denar za raziskovanje in v katera področja ga usmerjati, kako doseči ustrezno upravljanje sistema, ali uporabljati tuji jezik v raziskovalnem procesu in pri prijavah na razpise, kako opolnomočiti raziskovalne institucije za intenzivno internacionalizacijo, kako zagotoviti ustrezno sodelovanje raziskovalcev in industrije? To je le nekaj vprašanj, ki si jih politika in znanstvenoraziskovalna sfera zastavljata pred pripravo novega predloga zakona o znanstvenoraziskovalni dejavnosti.
"Premalo vlagate," pravijo tudi tuji strokovnjaki
O tem, kje je v primerjavi z drugimi državami Slovenija, kaj delamo narobe, česa nam manjka, kaj bi morali storiti, da bi se prebili iz (pod)povprečja, je razpravljala celo skupina mednarodnih ekspertov, ki jo je vodil dr. Gonzalo Leon, predstavnik Španije v Strateškem forumu EU za mednarodno znanstveno in tehnološko sodelovanje ter visoki svetovalec generalnega sekretarja za raziskovanje in inovacije. V petek je Leon izsledke njihovih analiz predstavil v javni razpravi o znanosti v slovenskem parlamentu. "Državni proračun za raziskave in razvoj se zmanjšuje," je izpostavil ključno pomanjkljivost slovenskega sistema in dodal, da imamo pri nas tudi težave s sistemom upravljanja in da potrebujemo boljše podlage za sprejemanje odločitev. Med ključnimi težavami vidi še nizko privlačnost naše države za visoko usposobljene raziskovalce iz tujine in neujemanje raziskav iz javnega sektorja in gospodarstva. "Več prožnosti, stabilnosti, odprtosti in manj razdrobljenosti," se glasi recept evropskih strokovnjakov.
"Včasih tudi manjše spremembe v financiranju lahko povzročijo prave majhne revolucije," poudarja Gonzalo Leon in razlaga, da bi nam lahko bile za zgled nekatere spremembe, ki so se jih lotili denimo Finci. Zmanjšati bi morali tudi jezikovne ovire za študij in delo pri nas, lažje bi moralo biti prehajanje z ene na drugo inštitucijo, mala in srednje velika podjetja bi morala imeti možnost uporabljanja laboratorijev raziskovalnih inštitucij in univerz, se glasi še nekaj priporočil posebne skupine.
Odhajajo najbolj propulzivni
Nič, česar že ne bi vedeli, oziroma dober povzetek realnega stanja, so si edini predstavniki znanstvenoraziskovalnih inštitucij pri nas. Da v področje vlagamo premalo, se zavedajo tudi na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, ki ga vodi dr. Jernej Pikalo. "Drugi napredujejo hitreje od nas," je v petek poudaril generalni direktor direktorata za znanost dr. Tomaž Boh in dodal, da pri javnem financiranju raziskav in razvoja zaostajamo za prav vsemi državami, s katerimi bi se radi primerjali. Boh se nadeja, da bo področje znanosti in raziskav pri rebalansu proračuna za letošnje leto dobilo bistveno več denarja, kot je predvideno.
"Izobrazimo ogromno ljudi, a ti odhajajo v tujino. Naš sistem je torej izrazito izvozno usmerjen," opozarja ddr. Boris Turk z Instituta Jožef Stefan in dodaja, da v vseh znanstvenih sferah pri nas že primanjkuje raziskovalcev. Če država nekemu področju ali projektu nameni tri milijone evrov, pri čemer pa samo en kos opreme stane več kot pet milijonov evrov, je dober kader doma težko zadržati, saj smo nekonkurenčni. Dr. Dragan Marušič s primorske univerze je ugotovil, da je v devetdesetih letih od najboljših tekmovalcev na najpomembnejših tekmovanjih znanja pri nas po srednji šoli odšel na študij v tujino le eden ali dva, danes odide že 20 odstotkov najboljših. "Odhajajo najbolj propulzivni," pravi.
"Izobrazimo ogromno ljudi, a ti odhajajo v tujino. Naš sistem je torej izrazito izvozno usmerjen"
Vzhodna kohezijska regija še na slabšem
Da kar pol letnika študentov načrtuje po diplomi odhod v tujino, predvsem v Avstrijo, je na težavo bega možganov med mnogimi opozoril tudi dr. Urban Bren z mariborske fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo. Ob tem pa je spomnil na še večjo finančno podhranjenost področja raziskav in razvoja v vzhodni kohezijski regiji, ki ne premore sedeža nobenega od raziskovalnih inštitutov. Država to razliko le še povečuje, ocenjuje Bren. Izmed osmih centrov odličnosti, ki smo jih dobili pred leti, nobeden ni imel sedeža na vzhodu države, izmed sedmih kompetenčnih le eden. "Z deležem, ki pride v vzhodno kohezijsko regijo, ne moremo vlagati v razvoj in zato bomo na naslednjih razpisih še bolj nekonkurenčni."
Ne le velikih težav, tudi malih izzivov je veliko, naštevajo raziskovalci in znanstveniki, ki upajo, da bo politika bolj odporno sledila snovanju novega zakona o znanstvenoraziskovalni dejavnosti, kot je petkovim predstavitvam mnenj, ko je na koncu razpravi v parlamentarni dvorani sledilo komaj kaj več kot pet poslancev.
