Elizabeta Planinšič
Do danes se lahko tisti, ki bi jih veselilo nositi modro uniformo, še vpišejo na višjo policijsko šolo. Policija intenzivno - na svoji spletni strani pa tudi na družabnih omrežjih - vabi k vpisu z navajanjem ugodnosti, ki jih bodo deležni izbrani kandidati. Tako intenzivno oglaševanje šolanja in poklica policista ni nenavadno glede na kadrovsko stisko, v kateri je policija. Kot pojasnjujejo na generalni policijski upravi (GPU), je glede na kadrovski načrt v policiji okoli tisoč petsto ljudi premalo. Samo v zadnjih letih je razlika med odhodi in prihodi znašala šeststo ljudi. Zdaj se zadeva sicer nekoliko obrača, trenutno dodatno zaposlijo od 100 do 150 ljudi letno. A s tem tempom se bo praznina zapolnila šele čez desetletje. Na GPU pa opozarjajo še, da je potrebno za to, da nekdo postane dober policist, dve ali tri leta terena.
Uspešnejši in učinkovitejši
Radivoj Uroševič, predsednik Policijskega sindikata Slovenije: "Sindikat si že več let prizadeva, da bi se v policiji uvedel ustrezen karierni sistem, ki bi temeljil na razvoju strokovnosti policistov. Prepričani smo, da bi bila policija z ustreznim kariernim sistemom kot organizacija uspešnejša in učinkovitejša. Temeljni namen policije bi moral biti, da pritegne in obdrži ljudi z izkušnjami, kompetencami, talentom in ambicijami. Zato menimo, da je to področje izjemnega pomena in ga je treba sistemsko urediti. Vzpostaviti pa bi bilo smotrno tudi preglednejše kadrovske evidence, ki bi vključevale podatke o kompetencah zaposlenih. Takšna evidenca bi olajšala delo pri načrtovanju potreb po kadrih, prav tako bi lahko delodajalec, ko išče ustrezne oziroma kompetentne zaposlene, te lahko sam povabil k sodelovanju."
Da tisti, ki napredujejo, niso kaznovani
Kot pojasnjuje Gregor Novak iz GPU, pooblaščenec za stike s sindikati, policija deluje po hierarhiji, ki je pomembna zato, da s to piramido zagotavljajo prave ljudi na pravih mestih. Če je ta hierarhija jasna, je vsakemu policistu jasno, kakšna je njegova pot navzgor, in lahko sam gradi kariero. Interesi delodajalca so, pravi Novak, ob tem jasni.
"Novi karierni sistem je na eni strani potreben zato, da se odpravijo plačne anomalije. Da ljudje, ki napredujejo in prevzemajo kompleksnejše in zahtevnejše naloge, ne nazadujejo pri plači. Zdaj se dogaja, da so tisti, ki napredujejo, kaznovani. Ne le, da nič ne pridobijo, nekateri celo izgubijo," navaja Gregor Novak. To je posledica tega, ker je imela policija v zadnjem desetletju šest stavk. "Ni krivda ne sindikatov ne odločevalcev, torej vlad. Policijska sindikata sta imela legitimne zahteve, treba je bilo izboljšati gmotni položaj policistov, vlada oziroma odločevalci na drugi strani pa so imeli omejena sredstva. Kolateralna škoda teh pogajanj je bil karierni sistem," pravi Novak. Prepričan je, da v času pogajanj namreč ni mogoče razmišljati dovolj široko. Če bi hoteli razrešiti prav vse težave, se pogajanja ne bi nikoli zaključila.
Karierni sistem je bil kolateralna škoda pogajanj
Lahko je močan motivacijski dejavnik
Poleg tega, da se uredi hierarhična struktura in s tem zadovolji notranja javnost, pa je karierni sistem po besedah Gregorja Novaka potreben pri iskanju novih kadrov. "Zainteresiranim je tako mogoče ponuditi, da pridejo v urejen sistem, kjer si lahko soustvarjajo kariero, delajo na osebni rasti. Gospodarstvu s plačami sicer ne moremo konkurirati, to je dejstvo, lahko pa konkuriramo z zanimivim delovnim okoljem - pri nas lahko delajo tako tisti, ki jih zanima poklic navadnega policista, pa mladoletniška kriminaliteta, forenzika in tako naprej. Gre za zaposlitev v javnem sektorju, kar zagotavlja določeno socialno varnost." Urejen karierni sistem je lahko močan motivacijski dejavnik za iskanje novih policistov. S stavkovnima sporazumoma iz leta 2016 in lanskega leta, ko je vlada zagotovila dodaten denar, se je gmotni položaj policistov, tako Novak, izboljšal, "zdaj pa je tega treba s kariernim sistemom prestrukturirati, da bodo razmerja motivacijska. Da ljudje, ki so potenciali, ne bodo ostajali na lokalnem ali regionalnem nivoju, na državnem pa teh kadrov ne moremo dobiti. S kadrovskimi potenciali, ker gre za hierarhično organizacijo, policija zagotavlja zakonitost, strokovnost in učinkovitost."
Faza strogega ukazovanja je mimo
Kristjan Mlekuš, predsednik Sindikata policistov Slovenije: "Že dlje časa želimo, da se ta karierni sistem uredi. Predvsem zato, da gre policija, kar se kadrov tiče, moderen korak naprej. Sam karierni sistem pomeni usklajevanje želja posameznikov po karieri in potreb organizacije. To zdaj manjka. Za nas je eden bistvenih momentov ta, da nekdo pridobi kompetence, preden gre na neko delovno mesto, da napreduje preverjen kader. Velik poudarek bi moral biti tudi na tako imenovanih mehkih osebnostnih kompetencah. Enega ključnih problemov v policiji trenutno vidimo v srednjem menedžmentu. Izbirati bi bilo treba ljudi, ki imajo poleg drugih kompetenc tudi posluh za delo z ljudmi. Faza strogega polvojaškega ukazovanja je - tudi glede na družbene spremembe - mimo, treba je iti bolj v smeri sistema motiviranja kadrov."
