Policisti med protestom izrekli 13 glob zaradi hupanja in uporabe smernikov. Koliko tovrstnih kršitev pa so zaznali v zadnjih letih?

Zadnji, petkov protivladni protest, na katerem so protestniki svoje nestrinjanje z aktualno vlado izražali kar iz svojih avtomobilov, odpira številna vprašanja. Zlasti glede policijskih postopkov. Miroslav Žaberl z mariborske fakultete za varnostne vede, sicer pa strokovnjak za policijska pooblastila, je pred dnevi za Pop TV ocenil, da je bilo petkovo dogajanje nepotrebno "z obeh strani". "S strani protestnikov - vemo, kakšna je epidemiološka slika. Z vidika policije pa napenjanje mišic v takšnem času, ko so ljudje zrevoltirani, tudi najverjetneje ni najbolj na mestu."

Kot je znano, so policisti v središču Ljubljane ugotavljali identiteto 86 oseb. Pri tem so ugotovili eno kršitev zakona o javnih zbiranjih, 17 kršitev zakona o pravilih cestnega prometa, 2 kršitvi zakona o varstvu javnega reda in miru, eno kršitev zakona o osebni izkaznici ter 26 kršitev odloka o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji. 

"Gre za prekrške, ki nedvomno vplivajo na varnost, zdravje, red in mir, in jih mora policija preprečevati v teh in tudi v običajnih razmerah, torej tudi pri povsem rednih kontrolah. Kadar pa je množica kršitev skoncentrirana na majhno območje, se vedno uporabi poostren pristop, ker je verjetnost nastanka hujših posledic – običajno pri tistih, ki se po naključju znajdejo tam – vedno velika. Tega policisti ne smemo dopustiti. Skupno je tako šlo v petkovem protestu za okoli 40 ukrepov, ki so bili izvedeni proti kršiteljem," odgovarjajo na policiji. 

Ali kaznujejo tudi svate na porokah?

V javnosti oziroma na družbenih omrežjih so zagotovo najbolj odmevale kazni zaradi hupanja oziroma uporabe smernikov. Udeležencem shoda je bilo namreč izdanih kar 13 plačilnih nalogov zaradi neupravičene uporabe opozorilnih zvočnih in svetlobnih signalov (hupe in smernih kazalcev), "ki jih je dovoljeno uporabljati le, v kolikor je ogrožen sam voznik ali kdo drug", pojasnjujejo na ljubljanski policijski upravi, za tovrstno kršitev pa je predpisana globa v višini 40 evrov. Ob tem nas je tudi zanimalo, koliko tovrstnih kazni so policisti sploh izrekli v posameznih letih. Z generalne policijske uprave so sporočili, da so letos na območju celotne Slovenije ugotovili 71 tovrstnih kršitev, lani 74, v letih 2018 in 2017 pa po 87. Ali policisti po tem določilu kaznujejo tudi svate, ki v koloni vozil hupajo s svojimi avtomobili, ali na primer navijače, ki slavijo določen uspeh? So kdaj policisti tako množično izdajali kazni zaradi neupravičene uporabe opozorilnih zvočnih in svetlobnih signalov kot v petek? "Navedene kršitve statistično ne vodimo po vrsti dogodka, zato ne razpolagamo s podatki, v kakšnih okoliščinah so bili ugotovljeni. Če policisti navedeno kršitev zaznajo, zoper kršitelje tudi ukrepajo," odgovarjajo na policiji.  

Sicer pa naj bi bilo po naših informacijah stanje na terenu med policisti ob zadnjem ljubljanskem avtomobilskem protestu precej konfuzno, saj naj ne bi vedeli, kako naj postopajo zoper posamezne protestnike. Na ljubljansko policijsko upravo smo zato naslovili vprašanje, ali drži informacija, da so se policisti med petkovim protestom večkrat obrnili na operativno-komunikacijski center (OKC), ker jih je zanimalo, kaj morajo storiti v konkretnih primerih in kakšna so njihova pooblastila. Prav tako nas je zanimalo, kolikokrat so se med sami protestom obrnili na OKC. "Pojasnjujemo, da operativno komunikacijski center med drugim poleg napotitev policistov zagotavlja tudi vso strokovno in drugo pomoč policistom na terenu, v kolikor jo potrebujejo," so nam zgolj odgovorili z ljubljanske policije.

Kaznovanje tudi zaradi zbiranja

Vprašljivo na petkovem protestu pa je bilo po besedah Miroslava Žaberla tudi kaznovanje protestnikov zaradi zbiranja. Policija je po njegovih beseda morda zaradi pozivov k zbiranju, transparentov in vseh ostalih elementov klasičnega protesta formalno res imela podlago za ukrepanje. "Vprašljiv pa je materialni element. Oseba, ki je v vozilu, ki je morda sama ali z ožjim družinskim članom in ki ni prestopila meje stalnega bivanja, pa res ne predstavlja nobene nevarnosti za javno zdravje," je za Pop TV še dodal Žaberl.

"To, da so se udeleženci shoda udeležili v vozilih, še ne izključuje dejstva, da so se zbirali oziroma udeležili shoda, kar je z odlokom prepovedano," pa odgovarjajo na policiji. Policisti so namreč ugotovili, da so nekateri protestniki kršili veljavne odloke, ki se nanašajo na prehajanje meja občin, neuporabo mask in nedovoljeno zbiranje. Vsi, proti katerim policija vodi postopke o prekršku, pa lahko uporabijo vsa zakonita pravna sredstva in bodo o upravičenosti izrečenih ukrepov presojali pristojni organi, še dodajajo na PU Ljubljana.