Helena Ponudič
"We don't need money, we need time," so besede, ki jih je leta 2013 na televiziji CNN izrekla takratna premierka Alenka Bratušek. To je trenutek, ki se ga mnogi spominjajo še danes. Četudi je nekaj let kasneje Bratuškova zatrdila, da je to "stavek, ki nas je takrat rešil zloglasne trojke in so ga razumeli vsi, čeprav ni bil izrečen v perfektni angleščini", je slovenska javnost slednji političarki še nemalokrat očitala neznanje angleškega jezika in nestrokovnost. Podobnemu smo priča te dni, ko je aktualni gospodarski minister Zdravko Počivalšek z govorom v angleščini nastopil na podelitvi Michelinovih zvezdic in si tako nakopal obilico kritik o neznanju tujega jezika. Medtem ko spletni komentatorji ministru svetujejo "unovčitev turističnega vavčerja za tečaj angleščine", se mi sprašujemo o širši vlogi znanja angleškega jezika, zlasti takrat, ko govorci zasedajo najvišja funkcionarska, politična mesta v državi. Kako pomembno je za slovenskega politika odlično znanje angleškega jezika in kakšna umetnost retorike se skriva v zakulisju političnih odrov? Bi morali tudi politiki obiskovati jezikovne tečaje, ne da bi ob tem čutili družbeno stigmo in sram?
Minister govori nemško in jugojezike
Minister Zdravko Počivalšek v mednarodnem okolju večinoma uporablja le nemški jezik in jezike nekdanjih jugoslovanskih narodov, angleščino pa le nekaj zadnjih let, se odzivajo na viralnost videoposnetka z angleškim govorom ministra, ki je sprožil polemike, v njegovem kabinetu. Primer ministra, ki je slabše obvladal angleščino, zato pa odlično francoščino, je bil denimo dolgoletni zunanji minister Karl Erjavec. Obstaja pa tudi vrsta politikov, ki ne z angleščino ne z drugimi jeziki niso imeli nobenih težav, morda so jih govorili le z močnejšim naglasom: nekdanji premier in predsednik Janez Drnovšek, premier Miro Cerar, predsednik republike Danilo Türk, večkratni šef diplomacije Dimitrij Rupel ...
"Angleščina je premalo"
Pridobivanje dodatnega znanja ni sramotno
Kot pove Nataša Hauptman, vodja jezikovnih programov na Dobi, slovenski politiki po (ne)znanju angleščine ne izstopajo od preostalih sektorjev v domačem prostoru. "Naši politiki večinoma niso 'poklicni' politiki in prihajajo iz najrazličnejših sektorjev in poklicev. Izzivi, ki se jim pojavljajo pri obvladovanju angleščine, prihajajo zato iz njihovega predhodnega izobraževanja in poklicne poti pred politično kariero," pojasni strokovnjakinja s področja tujih jezikov in doda, da je Slovenija s hitrim tempom vedno bolj vpeta v mednarodno skupnost ter se zato pri nekaterih politikih bolj opazi, da jezika (še) ne obvladajo dovolj dobro na strokovnem in pogovornem nivoju.
"Imate politike, ki govorijo malce slabše tuje jezike, pa imajo izjemno vsebino. In imate politike, ki imajo ali nimajo vsebine, pa sploh ne govorijo tujih jezikov"
Alenka Bratušek: "Dogovorim se lahko vse"
V zadnjem času Evropski parlament ne tolmači slovenščine
Obiščite spletno stran brez oglasov.
