Uroš Esih
Nedavni naskok Milana Brgleza, poslanca in predsednika konference SD, na vrh Šahovske zveze Slovenije (ŠZS), je odprl vprašanje o razmerju med politiko in športom, ki je v Sloveniji zelo pomembno žarišče civilnodružbenega organiziranja. Na volilnem občnem zboru ŠZS je Brglez na tajnem glasovanju premagal tekmeca, finančnika Saša Čačiča. Brgleza, ki ne skriva strankarskih ali državniških političnih ambicij, smo vprašali, ali so tovrstne politične povezave s športom primerne in etične - in ali ne bi bilo bolje, če bi bilo vodenje športa apolitično.
Brglez v tem, da se politik poteguje za mesto predsednika športne zveze, ne vidi nič spornega - in vrne z vprašanjem, ali je sporno, če pomembno mesto v športu zasede podjetnik. "Moje mnenje je, da mora biti na odgovornih mestih človek, ki želi stvari premakniti na bolje, spremeniti morda smer, če ni bila najboljša, narediti premike na bolje. Po tem se mora ocenjevati," odgovarja Brglez in dodaja, da je bil vedno pristaš programov, ne pa obljub. Kajti po programu se lahko človeka vrednoti, obljube pa so kratkega daha. "Posledično sem za predsednika šahovske zveze kandidiral, ker se s tem športom ukvarjam in sem tudi v preteklem obdobju skušal narediti premike v smer, da bi bil šah bolj prepoznaven, cenjen, predvsem pa, da bi bili šahovski dosežki enako vrednoteni, kot so vsi drugi športni dosežki," je ambicijo za vodenje ŠZS predstavil Brglez in zatrdil, da če ne bi verjel, da lahko naredi kakšen premik naprej, kandidature ne bi sprejel.
Hosta: Šport je vezan na politično ideologijo
"V kakršnikoli organizaciji se pričakuje, da bodo z njo upravljali ugledni ljudje. To velja za vsako vodstveno funkcijo, pa naj bo politična ali civilnodružbena," Brglezovo zasedbo športne funkcije pojasnjuje športni filozof dr. Milan Hosta. Šport je namreč po njegovem vezan na politično ideologijo: "Že po svojem izvoru je športna institucija politična institucija, ki je v spregi s politiko. Tako je bilo pri nas v prejšnjem sistemu, demokracija pa je prinesla, da je prišlo do navidezne ločitve in se je šport dal civilni sferi, ki naj bi bila neodvisna od državno vodene politike." K temu še dodaja, da ima Brglez politični vpliv in socialno mrežo, ki jo lahko izkoristi, da pride do novih sponzorjev za šahovsko zvezo.
Nekoč častne funkcije za politike
"Bodimo iskreni, ker je bil OKS v rokah tako izkušenega političnega mačka, smo Slovenci, ko smo se osamosvajali, tudi prek olimpijskega gibanja in s pomočjo povezav, ki jih je imel Kocijančič v mednarodnem smučanju, znali iskati politične zaveznike tudi skozi šport. V olimpijskem gibanju so člani evropske in svetovne aristokracije. Kocijančič se je v tem okolju dobro znašel," vlogo najpomembnejšega politično-športnega funkcionarja v slovenski zgodovini oriše Hosta.
"Ker je bil OKS v rokah izkušenega političnega mačka Janeza Kocjančiča, smo Slovenci med osamosvajanjem znali iskati politične zaveznike tudi skozi šport"
Vpliv politike prek državnih podjetij
Športni filozof dr. Milan Hosta še spomni na prepletenost politike s podjetji v državni lasti, kar ima učinke tudi na šport in s tem na posredni vpliv politike v športu. "Politika upravlja z državnim premoženjem, vodi in upravlja državna podjetja, ki so sponzor športa. Zgodi se, da določeno zvezo vodi človek, ki politično ni blizu tem, ki upravljajo z javnim premoženjem, zato težje pride do teh sredstev." Dogaja se tudi, tako Hosta, da vsakokratna oblast poskuša na primer v Fundaciji za šport na ključna mesta postavili svoje ljudi, ki lahko preusmerjajo finančne tokove v športu.
Gospodarstveniki uspešnejši od politikov
A vendarle Levovnik opaža, da se ugledni gospodarstveniki praviloma precej bolje odrežejo na vrhu športnih zvez kot politiki. Kot zelo pozitivna primera izpostavi dolgoletna direktorja Gorenja in Krke, Franja Bobinca, predsednika Rokometne zveze Slovenije, in Miloša Kovačiča, ki je predsedoval košarkarskemu klubu Olimpija, košarkarjem Krke in vodil organizacijski komite v Planici. "Pri politikih imam občutek, da imamo v športu tiste, ki v politiki niso izpolnili svojih ambicij. Večinoma v šport prihajajo drugorazredni politiki," na osnovi dolgoletnih izkušenj opaža Levovnik, ki tudi obžaluje, da Bobinac ni uspel zasesti še pomembnejše funkcije v športu, kot je zgolj predsedovanje rokometni zvezi: "To je škoda. Ti ljudje imajo odprta vrata na področju gospodarstva. Eno je zagotovljen sistemski denar, drugo pa dodatni denar, ki ga je treba dobiti z marketingom in trženjem."
