Uroš Esih
Odmevnejše študije, ki so v zadnjem času preučevale aktivnost in vpliv držav članic EU, so bile vse po vrsti negativne za Slovenijo. Še en hladen tuš za ne več tako mlado slovensko državo je prišel prejšnji teden, ko je bila objavljena zelo obsežna in temeljito pripravljena raziskava na več kot tisoč straneh o vplivu, ki ga imajo posamezne države članice v Evropski uniji. Raziskava ECFR je referenčna, saj temelji na mnenju 877 strokovnjakov iz vseh držav članic, ki delajo na področjih evropske politike v vladah, inštitutih in medijih. Raziskava torej razkriva, kako vprašani eksperti na področju evropske politike vidijo vlogo svoje države in drugih držav članic v EU.
V družbi Bolgarije in Hrvaške
Raziskava, ki jo je pripravil londonski miselni trust Evropski svet za zunanje odnose (ECFR), je pokazala, da Slovenija sodi v krog najmanj vplivnih držav EU. Slovenija je v kategoriji splošnega vpliva države na politiko evropske zveze med osemindvajsetimi državami članicami pristala čisto na repu, na 25. mestu, ki si ga deli še z Latvijo, Malto in južno sosedo Hrvaško. Prav tako na 25. mesto je bila Slovenija postavljena v kategoriji najvplivnejših držav EU. Manj vplivne od Slovenije so samo Bolgarija, Hrvaška in Malta. Na drugi strani so se med najbolj vplivne države članice uvrstile Nemčija, Francija, Velika Britanija in Nizozemska. V skupnem seštevku različnih kategorij vpliva in sodelovanja je Slovenija sicer zasedla 26. mesto za Malto in pred Hrvaško. Prva tri mesta so zasedle Nemčija, Francija in Italija.
Arbitražni obračun Bulc-Pahor
Predsednik države Borut Pahor je v nedeljo prek družbenih omrežij javnost spomnil na "fantastičen dan", ko je 4. novembra 2009 v Stockholmu takrat kot predsednik vlade skupaj s hrvaško kolegico Jadranko Kosor podpisal arbitražni sporazum. "Končal je 18-letno obdobje incidentov na meji, ki jih potem ni bilo več," je zapisal Pahor in dodal upanje, da ne glede na različna mnenja o njeni pravičnosti in zavračanju Hrvaške bo z arbitražno sodbo določena meja prej ali slej tudi uveljavljena. Na Pahorjev zapis se je nepričakovano in nediplomatsko odzvala evropska komisarka Violeta Bulc, ki je Pahorju zabrusila: "Spoštovani predsednik! Imate pa res pogum, da se hvalite z nedokončanimi projekti!" Medtem ko hrvaški politiki složno kljubujejo arbitražni razsodbi, slovenski demonstrirajo neenotnost ob tako pomembni temi za Slovenijo, kot je arbitraža.
Neprisotni, na nekaterih področjih celo zabušantski
Slovenska pasivnost in nevplivnost v EU je težava, s katero se je Slovenija začela ubadati po svojem predsedovanju Svetu EU v prvi polovici leta 2008. Kar je pravzaprav presenetljivo hitro za tem, ko je leta 2004 postala članica EU. Že pred leti je na slovensko pasivnost v EU opozorila študija že omenjenega ECFR.
Povzetek slovenske tožbe Hrvaške
Sodišče EU je včeraj v Uradnem listu EU objavilo povzetek tožbe Slovenije proti Hrvaški zaradi kršenja evropske zakonodaje, ki je posledica hrvaškega nespoštovanja arbitražne razsodbe o meji med državama. Slovenija sodišču predlaga, naj ugotovi, da je Hrvaška kršila člena 2 in 4 pogodbe EU, uredbo o skupni ribiški politiki, schengenska pravila o gibanju oseb prek meja ter direktivo o vzpostavitvi okvira za pomorsko prostorsko načrtovanje. Slovenija tožbo utemeljuje s šestimi tožbenimi razlogi, ki segajo od zavračanja spoštovanja do kršenja uredbe o skupni ribiški politiki pravne države in uredbe o zakoniku o schengenskih mejah. Slovenija sodišču EU predlaga, naj od Hrvaške zahteva takojšnje prenehanje navedenih kršitev in ji naloži plačilo stroškov postopka. Hrvaška ima zdaj mesec dni časa, da vloži odgovor.
Franc Bogovič (SLS/EPP)
"Že dlje časa opozarjam, da je EU na bistveno prenizkem mestu prioritet slovenskih državnih organov. Vlada v zadnjih letih tudi nima nikakršne resne in koordinirane evropske politike, v okviru katere bi se najprej jasno določilo, kaj so prioritete Slovenije v EU, katere cilje in strateške interese države bomo proaktivno zastopali na bruseljskem parketu in na katero zakonodajo in predpise bomo vplivali ter potem to tudi koordinirano vodili na vseh ravneh. Tudi za državni zbor ni čutiti, da bi imel kakšen poseben interes za evropsko politiko, ki se ne nazadnje zelo tiče tudi nas v Sloveniji. V Bruslju, z izjemo Slovenskega gospodarskega in raziskovalnega združenja SBRA, ki ga vodi Draško Veselinovič, tudi nimamo resnih nevladnih predstavništev oziroma predstavnikov drugih interesov, medtem ko imajo druge države mnogo več raznovrstnih predstavništev v Bruslju, in to z močnimi ekipami, ki poskušajo na različnih ravneh vplivati za svoje interese."
Tanja Fajon (SD/S&D)
Po 17 letih, kolikor intenzivno spremljam slovensko-evropsko politiko, lahko rečem, da v Bruslju obstaja vtis, da v Sloveniji včasih ne vemo dovolj natančno, kaj so naši strateški cilji in kaj želimo. Morda nas je dejstvo, da smo majhna država, nekoliko omejilo pri ambicijah, zaradi česar je vsebinski pristop slabše koordiniran. Na osi Ljubljana-Bruselj in med institucijami očitno še ni dovolj povezanosti. Kot poslanka to najbolj čutim pri pripravi poročil ali pred pomembnimi glasovanji, ko včasih stališče države oziroma določenega ministrstva še ni pripravljeno. Problem pa vidim tudi v tem, da so v Sloveniji vsebine Evropske unije žal videne, razumljene in obravnavane kot zunanja politika. Posledično to pomeni manj notranje koordinacije, kar se potem seveda izraža tudi navzven. Pred predsedovanjem imamo še nekaj časa za spremembe, upam, da ga bomo izkoristili."
Igor Šoltes (Zeleni)
"Med matično državo in slovenskimi predstavniki v EU je premalo stika. V institucijah EU je veliko Slovencev, ki zasedajo pomembne položaje, kar bi morala naša zunanja politika pa tudi gospodarstvo in druga pomembna področja, kot je okoljsko, veliko bolje uporabiti. Profiliranja znotraj EU ni mogoče doseči le s sledenjem odločitvam, ki jih sprejemajo drugi, ampak s proaktivno držo in s pobudami, ki dajejo EU zagon. Imamo veliko število strokovnjakov na različnih področjih, ki bi lahko v tem delu sodelovali in postavili Slovenijo na bolj prepoznavno in vplivnejše mesto znotraj unije. Slovenija je ravno prav velika, da lahko različne politike združi tako v lastnem kot v evropskem interesu, in zato ni odveč podpreti razmišljanja, da bi to sodelovanje med slovenskimi predstavniki v EU in Slovenijo uredili na bolj institucionalen način, da bi morda promocije idej in spodbud postale del sistema, ne pa del naključij."
