Slovenija v osnutku nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost za zelene naložbe predvideva le pet odstotkov sredstev, čeprav bi jih morala vsaj 37 odstotkov, kažejo podatki projekta The Green Recovery Trackerja, ki ga izvajata inštitut Wuppertal in E3G - Third Generation Environmentalism. To je daleč najmanj med devetimi članicami EU, ki so že objavile osnutke nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost in so jih analizirali analitiki The Green Recovery Trackerja.
Na službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko so nam pojasnili, da pozdravljajo prizadevanja organizacij za transparentno in aktualno spremljanje zasledovanja naporov držav članic za zeleni prehod, saj menijo, da je to ena od spodbud za doseganje trajnostnega razvoja. Ker ne vedo, na čemu temelji analiza Inštituta Wuppertal in E3G - Okoljevarstvenikov tretje generacije, ustvarjalcev spletne strani Green Recovery Tracker, njihove podatke težko komentirajo.
Malo možnosti za pripombe civilne družbe
Ob tem poudarjajo, da zadnji predlog načrta za okrevanje in odpornost dosega cilje, ki so predpisani z uredbo EU o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost, in to 37,90 odstotka za "zeleno" (minimalni pogoj po uredbi je 37 odstotkov) in 24,11 odstotka za "digitalno" (minimalni pogoj po uredbi je 20 odstotkov).
Kar 47 odstotkov vseh predvidenih ukrepov bo imelo negativen vpliv na zeleni prehod
Analitiki The Green Recovery Trackerja najprej opozarjajo, da so imeli v Sloveniji civilna družba in javnost malo možnosti za sodelovanje pri pripravi načrta za okrevanje in odpornost. Njihova analiza je pokazala, da večina ukrepov, ki so predvideni v osnutku, ki je bil objavljen februarja, na dolgi rok ne prispeva k zelenemu prehodu. Šibka so pojasnila, kako bodo posamezni ukrepi prispevali k zelenemu prehodu in tudi za upoštevanje "načela, da se ne škoduje bistveno".
Vlada skuša omiliti zakonodajo s področja varstva okolja
Načrt vključuje nekaj pozitivnih ukrepov, recimo na področju energetske učinkovitosti, a te ukrepe slabijo "problematični ukrepi na drugih področjih". Ob ocenjevanju osnutka načrta je po besedah analitikov The Green Recovery Trackerja treba upoštevati, da vlada v zadnjem letu poskuša omiliti zakonodajo za varstvo okolja. "Na splošno ocenjujemo, da ukrepi, ki so predvideni v osnutku nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, ki ustrezajo enajstim odstotkom slovenskega bruto družbenega proizvoda (BDP) v letu 2019, ne bodo prispevali k zelenemu prehodu," se glasi zaključek analize The Green Recovery Trackerja.
Kar 47 odstotkov vseh predvidenih ukrepov bo imelo negativen vpliv na zeleni prehod. Pozitiven ali negativen vpliv na zeleni prehod bo lahko imelo 14 odstotkov predvidenih ukrepov, kar pomeni, da bo vpliv teh ukrepov odvisen od njihove implementacije. Avtorji poročila The Green Recovery Trackerja za Slovenijo so Andrej Gnezda in Jonas Sonnenschein iz nevladne organizacije Umanotera ter Felix Heilmann iz E3G.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
