(PORTRET TEDNA) Aleš Hojs: Koleričen, impulziven, gre tudi na rob

Iskali bomo drugačne rešitve," so bile besede notranjega ministra Aleša Hojsa potem, ko je sredi tedna padel predlog vlade, da bi vojska za delo na meji dobila drugačna pooblastila, in ko je bil iz interventnega zakona črtan člen o sledenju posameznikom preko mobilnih naprav zaradi epidemije novega koronavirusa. "Nimam težav s tem, da kakšna zadeva ne gre skozi. Problem bi bil, če bi me kdo čez mesec dni vprašal, zakaj tega nismo predlagali. Zdaj bom lahko mirno rekel, da je naš predlog bil, drugi pa so se odločili, da ga ne bodo podprli." A očitno vlada in notranji minister ne sprejemata porazov zlahka. Znova naj bi, smo izvedeli včeraj, poskusili z aktivacijo člena, ki vojski daje policijska pooblastila.

Premalo zdrave pameti

V zadnjih letih ga med najbolj izpostavljenimi politiki ni bilo zaslediti. Zdaj je notranji minister. "Iz politike sem se nekoliko umaknil, ko sem se razšel s svojo bivšo stranko, Novo Slovenijo. Že pet let pa vodim Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO), ki se mi zdi ena od pomembnih civilnodružbenih organizacij, da se ohranijo te vrednote v našem prostoru. Vsa ta leta sem vodil odbor za obrambo v SDS. Ideja o tem, da bi bil notranji minister, ni prišla z moje strani, pač pa s strani predsednika vlade Janeza Janše. Ta me je potem, ko so se uskladili resorji, ki jih katera koalicijska stranka prevzame, poklical."
Alešu Hojsu vodenje represivnih ministrstev ni tuje. V času druge Janševe vlade je bil, sicer tedaj še kot član NSi, obrambni minister.

Ima zamere, imajo jih tudi drugi do njega

Hojs omenja razhod s stranko NSi, a dejstvo je, da so ga iz stranke izključili. Zaradi neprimernih in žaljivih komentarjev, je takrat sporočila stranka. Jedro spora pa je bilo dejstvo, da Hojs v vlogi predsednika VSO na proslavi ob dnevu državnosti ni dopustil, da bi bil slavnostni govorec Lojze Peterle. Zdaj je NSi članica koalicije. "V politiki je treba, tako kot v osebnem življenju, iti čez določene zamere. Imam jih jaz, imajo jih verjetno tudi drugi do mene. Potrebno je ponovno sodelovanje, ni potrebno, da si z nekom prijatelj, lahko pa si korekten in pošten sodelavec," odgovarja notranji minister.

"Če bo kaj narobe, sem pripravljen odgovarjati"

Splošno presenečenje pa je bilo imenovanje Franca Kanglerja za državnega sekretarja na notranjem ministrstvu. "Izhaja iz policijskih vrst, to veste, je eden tistih, ki so v času osamosvojitve pomembno prispevali k naši samostojnosti oziroma osamosvojitvi. To je zame zelo pomembno: da je nekdo domoljub in je za našo domovino pripravljen nekaj narediti. Tretja pomembna stvar pa je, da je potem, ko je bil odstavljen z vstajami - nečim, česar si nismo mogli predstavljati, da je leta 2012 mogoče -, in ko je z množico ovadb šel skozi kalvarijo, iz tega izšel kot zmagovalec. Saj se je vse izkazalo kot neutemeljeno," razlaga Hojs to kadrovsko potezo. Na vprašanje, ali je morebiti slišal posnetke prisluhov, ki jih je policija zbrala kot dokaz v postopkih zoper Kanglerja, ki dajo veliko vedeti o tem, kako deluje nekdanji mariborski župan, Hojs odgovarja: "Ne, ne poznam teh prisluhov, nikoli jih nisem slišal. Zame so pomembna dejstva. Ne nazadnje so tudi mene v dneh pred imenovanjem obtoževali marsičesa, tudi tega, da sem kazensko ovaden. Sam sem imel precej grenko izkušnjo, ko so me skoraj sedem, osem let vlačili po sodišču, češ da sem pridobil protipravno premoženjsko korist gospodu Ivanu Zidarju, predsedniku SCT, ob tem, da sem se štiri leta na Darsu in celotno svojo kariero boril ravno proti takim praksam, ki jih je Zidar imel. Obtožnica proti meni je padla šele po šestih letih, ne vem, če si lahko predstavljate, kaj pomeni, da si toliko let ožigosan, četudi ni za to nobene podlage."
A te njegove besede, dodaja, ne pomenijo, da ne želi, da se razišče, če je karkoli narobe. "Da bom povsem jasen, javno sem pozval policijo in vse pristojne, naj navedbe, češ da sem v postopku, vezano na posle z našo televizijo, čim prej preiščejo in ugotovijo, ali je kaj narobe. Če se bo to ugotovilo, sem pripravljen tudi odgovarjati. Ne pristajam pa na to, da se ljudi pavšalno blati in ne nazadnje tudi medijsko ubije, kar pri nas ni nepogosta praksa.