Srečko Klapš
Generalni direktor Pošte Slovenije, 56-letni Boris Novak, je od včeraj, ko je podpisal pogodbo o nakupu večinskega 72-odstotnega deleža koprske Intereurope, tako rekoč na čelu največjega slovenskega logističnega podjetja. Pri prevzemu mu je sicer pomagal tudi tako imenovani slovenski nacionalni interes, saj naj bi bil britanski tekmec Xpediator ponujal okoli 15 milijonov evrov več. Ob tem spomnimo na izjavo Novaka v lanskem intervjuju za sobotno prilogo Večera, ko je dejal, da ni nujno, da je tuji lastnik najboljši. "Domači kapital bi moral zadržati strateške bančne, transportne in logistične naložbe, da ne bi bili priča takšnim in drugačnim parcialnim interesom, pa pri tem ne mislim le na politične." Navsezadnje mu je ameriški kapital speljal Poštno banko Slovenije, katere prvi nadzornik je nekaj časa bil, in od katere so ostala le bančna okenca na poštah z napisom NKBM.
Čeprav kupnina za največji slovenski logistični holding še ni znana, naj bi se ta vrtela okoli 40 milijonov evrov, k čemur je treba prišteti še okoli 60 milijonov evrov dolga Intereurope. Tako naj bi Pošto za zdaj ta prevzemna operacija stala okoli sto milijonov evrov, nekaj milijonov pa bo treba odšteti še za preostalih 28 odstotkov delnic, ki niso v lasti bank prodajalk delnic Intereurope.
Boris Novak osebno
Prvi mož Pošte Slovenije Boris Novak je nedavno za Moje finance razkril tudi svojo bolj osebno plat. Prvi denar je zaslužil s počitniškim delom v gradbeništvu, kar mu še danes koristi pri manjših hišnih vzdrževalnih delih. Največ denarja je na svojem računu videl ob prodaji stanovanja, a ga je namenil za nakup vrstne hiše, kjer živi. Če bi na loteriji zadel milijon evrov, bi z njim kupil nepremičnino v osrčju slovenskih gora, del pa bi ga namenil za pomoč perspektivnim mladim športnikom iz socialno ranljivega okolja. Med slovenskimi podjetniki najbolj ceni Marjana Batagelja, ki je oživil Postojnsko jamo. Novakov najboljši prijatelj pa je vnuk, ker je iskren, ga nasmeji in je zadovoljen s tem, da mu je dober dedek. Je poročen, med hobiji so mu najljubši tek, pretekel je že Berlinski maraton, letos se pripravlja na Newyorškega, pri srcu so mu tudi kolesarjenje, planinarjenje in smučanje.
Nasledil Aleša Hauca
In kako si je Boris Novak tlakoval pot do položaja in slovesa največjega logista? Od leta 1983 do 2004 je deloval v različnih organizacijskih enotah slovenske policije. Po poklicu je pravnik, magistrski naziv pa je pridobil na Fakulteti za državne in evropske študije z magistrskim delom Subsidiarnost uporabe prikritih preiskovalnih ukrepov in zasebnost. Deloval je tudi na ministrstvu za notranje zadeve kot podsekretar, bil je tudi pomočnik direktorja Uprave kriminalistične policije. Kariero na Pošti Slovenije je začel let 2006 kot svetovalec direktorja podjetja EPPS in svetovalec poslovodstva Pošte Slovenije ter direktor sektorja za korporativno varnost. Maja 2012 je na mestu generalnega direktorja nasledil Aleša Hauca, ki je prišel na Pošto leta 2005 pod botrstvom nekoč precej vplivne mariborske družine Petek, ki je imela tesne vezi z Janševo SDS, ki je v letih 2004-2008 vodila vlado. Navsezadnje je Boris Novak v tem obdobju vodil tudi nadzornike Večera. Kljub negotovosti in drugačnim željam nekaterih vpletenih ob imenovanju za drugi mandat je Novak marca 2017 prepričal nadzornike in še posebno lastnike, da lahko Pošto popelje v digitalizacijo in poslovne vode, s katerimi bi bili upravljavci državnega premoženja zadovoljni.
Na dilemo o tem, ali je pošta monopolist, odgovarja, da večinoma tudi politiki nanjo gledajo tako. "A ta to že vrsto let ni, še posebno na področju paketnih storitev. Smo pa absolutno najbolj regulirani, zlasti na področju univerzalnih poštnih storitev." Veliko prahu je dvignil, ko je napovedoval možnost zmanjšanja dostave pošte s pet dni tedensko na tri. "Razmišljamo o delitvi pošiljk na nekoliko dražjo prednostno dostavo in neprednostno ter zmanjšanje števila dostavnih dni na tri tedensko," je razkril lani za Večer, a za zdaj tega koraka ni storil.
Veliko prahu je dvignil, ko je napovedoval možnost zmanjšanja dostave pošte s pet dni tedensko na tri.
Ukinjanje poslovalnic in pomanjkanje poštarjev
Z ukinjanjem poštnih poslovalnic predvsem v regijah si je nakopal jezo županov in ljudi v teh krajih. Nazadnje so pretekli teden protestirali krajani Radvanja. Na kritike odgovarja, da se zavedajo, da je Pošta pomembna povezovalna institucija v lokalnem okolju, a da imamo v Sloveniji eno izmed najbolj razvejanih poštnih mrež v Evropi. Tako naj bi do leta 2024 ohranili štiristo kontaktnih poštnih točk, kar je za okoli 120 manj kot nedavno. Ob tem trka na vest političnih odločevalcev, ki nimajo posluha za spremembo zakona o poštnih storitvah, za katerega si v Pošti prizadevajo že od leta 2013. "Če bomo trčili v zid, s tem mislim na nerazumevanje lastnika oziroma zakonodajalca, potem se lahko zgodi, da bomo morali odpuščati," je lastnikom sporočil v intervjuju za Delo septembra 2017.
Z ukinjanjem poštnih poslovalnic si je nakopal jezo županov in krajanov
Želel si je župana, ki bo naredil največ za Maribor
Boris Novak ne skriva, da mu srce bije bolj na desni, je tudi član stranke SDS in meni, da bi se politika in politiki morali poenotiti o tem, kako bodo Slovenijo peljali naprej, in preiti od besed k dejanjem. Ob lanskih parlamentarnih volitvah bi kot pravnik dal prvo priložnost za sestavo vlade relativnemu zmagovalcu volitev. "Gospod Janša je izkušen politik s kilometrino in bi bil primeren premier v času, ko nas čaka ponovno predsedovanje EU," je takrat dejal za Večer. Lastni politični angažma pa ga ne zanima, razen če bi ga kdaj povprašali, kaj lahko naredi na področju, ki ga dobro pozna.
Na lokalni ravni se ni želel opredeljevati do dela nekdanjih in aktualnega župana. Želel pa si je župana, ki bi naredil največ za Maribor. Takega, ki bi uresničil pričakovanja Mariborčanov in mesto prebudil po vzoru Ljubljane. Da ne bo Maribor ob večerih in čez vikend živel le v Poštni ulici, je dejal.
