Dvojni državljanki, avstrijski in slovenski, Angeliki Mlinar je naposled uspelo, potem ko sta ji kar oba pristojna parlamentarna odbora odrekla podporo. Nekaj minut pred četrtkovo polnočjo ji je manjšinska vlada Marjana Šarca po šesturni razpravi priskrbela glas navadne večine več in je Koroška Slovenka postala ministrica za kohezijo.
Za resor, ki pripada koalicijski stranki SAB, njena šefica Alenka Bratušek doslej ni imela srečne roke. A ko je zanju predlagala takšna lika, kot je bil Marko Bandelli in za njim Iztok Purič, v Državnem zboru niso delali takega cirkusa kot pri Mlinarjevi. Pa čeprav se je za prvega izkazalo, da je sposoben groženj in ne ravno upravičenega divjanja s službenim avtom pod modrimi lučmi, no, drugega pa je menda izdalo zdravje. Sicer se je v petih letih obstoja tega ministrstva na njegovem stolčku izmenjalo že pet ministrov, ker je doslej resor vodila kar Bratuškova, pred tem pa v vladi Mira Cerarja še Alenka Smerkolj. Mimogrede tudi Bandelli je v tej razpravi priznal, da je dvojni državljan. In če so bili zoper Avstrijko najbolj glasni v koalicijski stranki Desus oziroma je bil glasen za zdaj še njihov poslanec Robert Polnar, naj jih obvestimo, da je dvojni državljan tudi že minister brez listnice Peter Jožef Česnik, pristojen za Slovence v zamejstvu in po svetu. Ampak drugo njegovo državljanstvo je avstralsko, ne avstrijsko. Za nameček pa je Desus v isti evropski skupini evropskih liberalnih strank, v Renew, enako kot SAB. Razumi torej, kdor more.
Primitivci
Težko se je znebiti vtisa, da so tisti, ki so bili proti Mlinarjevi, "uvoženi iz Avstrije", pa "neoliberalki", celo, da je "pod vplivom Udbe", na pol nari - pardon, to zveni nemško - torej, na pol nori, na pol pa neumni. Poleg ksenofobije jim še mizoginija primitivno leze iz vseh telesnih por. Seveda je Mlinarjeva "uvožena" iz Avstrije, tako kot je neke druge krati bil Andrej Bajuk uvožen iz Argentine, pa so tudi proti njem samo zavoljo tega dejstva takrat nekateri tolkli po njem. Čeprav je bil tudi Bajuk tako kot Mlinarjeva "dokazano zaveden Slovenec". Ko pa smo oktobra uvažali oporečno meso iz avstrijske Lipnice in mu gor napopali še slovensko etiketo, se ne spomnim, da bi ti političari zagnali kakšen podoben alarm.
O uvozu iz Avstrije je pa tako. Najprej je treba reči, da je Mlinarjeva v ponedeljek pridobila slovensko državljanstvo, uspelo pa ji je obdržati tudi avstrijskega, čeprav pri severnih sosedih dvojnim državljanstvom nikakor niso naklonjeni. Toda v času, ko jemljejo avstrijska državljanstva predvsem osumljenim teroristom, bi bilo čudno, če bi ga vzeli tudi Mlinarjevi, sicer prepričani Evropejki. Žalostno pa je, kadar govorimo o ljudeh, da o njih govorimo kot o blagu ali potrošni robi. Žalostno je tudi, da tako govorimo o koroški Slovenki, ki seveda ni kriva, da je po plebiscitu, katerega stota obletnica se bliža, Koroška po večini pristala v Avstriji. In ni kriva za to, da je rojena tam, ne pa morda na slovenski strani vse bolj nadzorovane meje. Za tedanji plebiscitni izid so v dobršni meri bili krivi tudi politiki v tedanji Ljubljani. Glede neoliberalizma pa... Kaj niso to na nek način domala vsi ali velika večina na oblasti in pri koritu v Sloveniji? Mlinarjeva tako kot oni pač zagovarja prosti trg. Neoliberalcev menda ni samo v Levici. Ampak prav oni so to manjšinsko neoliberalno vlado v Sloveniji doslej podpirali, Mlinarjevi pa zdaj očitali, da je zagovarja tudi privatizacijo pitne vode. Mlinarjeva je to trditev zanikala kot lažno novico.
Manjšinka
Ministrica za slovensko manjšinsko vlado se je mami v dvojezični koroški vasici Stari vasi pri Žitari vasi rodila kot edinka 29. junija 1970. Kot piše avstrijski liberalni dnevnik Standard, ki je izčrpno in naklonjeno poročal o kandidaturi Mlinarjeve za ministrico v Sloveniji, je to bilo tik pred izbruhom (še enega) spora o pravicah koroških Slovencev. V te spore je bila Angelika, ki je se kasneje preselila v Blato pri Pliberku ter obiskovala Slovensko gimnazijo v Celovcu in kot dijakinja v Katoliški prosvetni zvezi vodila lutke za otroke v Šmihelu, popolnoma vpeta. Še posebej, ko je v Narodnem svetu koroških Slovencev, postala generalna tajnica, ko je svet vodil osmosvojitveni promotor Slovenije na Dunaju in drugod po Avstriji in še kje Karel Smolle. Mimogrede, ta organizacija manjšine se je konec 40 let prejšnjega stoletja na Koroškem organizirala Udbi navkljub. Nedavno je praznovala 70 letnico. Ampak to napol norim in napol neumnim ni mar. Pred tem je po gimnaziji v Celovcu končala študij prava v Salzburgu - Solnogradu za tiste, ki izganjajo vpliv stare Kakanije in sedanje Avstrije iz Slovenije - nato pa magisterij v Washingtonu na temo Ženskih pravic kot človekovih pravic.
Evropejka
Angelika Mlinar je tudi zavoljo delovanja v prid manjšine še danes podpredsednica Federalne unije evropskih narodnih skupnosti (FUENS). Sicer pa je leta 2009 postala predsednica avstrijske stranke Liberalni forum. Pred tem je delala v Ljubljani v delegaciji Evropske komisije. Ko se je forum združil v Neos, je bila leta 2013 izvoljena v avstrijski zvezni parlament, kjer je poslance redno pozdravila v slovenščini. Do tedaj je tudi v Ljubljani pekla svoje Angelske kekse, a je to opustila, ker je bila leto dni kasneje že v evropskem parlamentu. Prav tedaj, ko njena sedanja šefica Alenka Bratušek ni uspela postati evropska komisarka. Za drugi mandat v Evropskem parlamentu se je maja letos Mlinarjeva neuspešno potegovala v Sloveniji na listi SAB in to kljub temu, da je zbrala kar 15 tisoč glasov, torej več kot marsikateri drugi slovenski kasnejši evroposlanec. V Evropskem parlamentu je bila Mlinarjeva tudi veliko bolj dejavna kot tedanji drugi evroposlanci iz Slovenije. Za svoje aktivnosti je v petletnem mandatu po MEPranking dobila 119,5 točke in je zasedal med 750 poslanci 42. mesto. Najaktivnejša po tej lestvici je bila iz Slovenije Tanja Fajon s 85,5 točke in na 109. mestu.
Upamo, da bo Milnarjevi kot kohezijski ministrici, ki dobro pozna evropske gremije, uspelo bolje črpati evropski kohezijski denar, kot je to uspevalo dosedanjim ministrom. Nenazadnje je tudi Tonček, temnopolti Američan Anthony Randoplh namreč, tudi tako na hitro dobil slovensko državljanstvo, a se je oddolžil z zadevanjem košev za našo reprezentanco, da je Slovenija lani postala evropski prvak v košarki.
