(PORTRET TEDNA) Luka Dončić - mul'c brez meja

Imela je Slovenija dva dvakratna NBA-šampiona, Udriha in Vujačića, pa ju nekako ni sprejela za svoja ljubljenca. Oboževala je Raša, Milka in Gogija, a se na njihove tekme čez lužo niso valile stotine rojakov. Z Luko Dončićem pa bi košarkarska slava v vedno zastarelih slovarjih morala dobiti novo definicijo. Ni treba, da obožuješ košarko - niti da jo spremljaš, a za tega navihanca pač držiš pesti. V nacionalni zavesti se to že nekako spodobi kot goveja župa ob nedeljah. In v zameno za valentinovo, noč čarovnic, božička in kar je še teh ameriških pogruntavščin, smo to navado skupaj s svojim čudodelcem poslali čez lužo. Tam je dres nekega novinca, pardon, novinca leta, trinajsti najbolj prodajani med vsemi. Da je dobil zelenec med zvezdniki tretje najvišje število glasov navijačev za tekmo vseh zvezd, je sploh fenomen. Resda so mu ameriški mediji, košarkarji in trenerji pisanje zgodovine preprečili. "Moral boš pojesti še kaj žgancev, pa še kakšno banano na terenu," so mu s svojimi glasovi sporočili. On pa njim, da je ves pomp, da so vsi hvalospevi in upi še nedostojni tega, kar kaže na terenu.

Boljši od najboljšega Dragića

Samo par minut je potrebnih, da dojameš, za kakšnega košarkarja gre. Tudi ko mu ni šlo prav vse od rok, je Dončić poskrbel, da so gledalci ob norih potezah, vrhuncih, ostali osupli. Nasprotnikom je odvzemal voljo s "step back" metom za tri točke, kjer pred metom stopi korak nazaj in neubranljivo vrže, pardon, zadene trojko. Samo še James Haden na celem svetu to obvlada bolje. In ja, čeprav je Dončić nemudoma dojel, da je v NBA velik poudarek na statistiki, ni le zbiral točk, da je s povprečjem 21,8 že presegel najboljšo Dragićevo sezono. Tudi razigraval je, skakal, vodil žogo med nogami, za hrbtom in se nasmihal tekmecem, ki jih je s polnimi lici pred tem prevaral, da gre za počasnega, neatletskega košarkarja.
Ja, fizične predispozicije in preslaba obramba so bile pred odhodom v NBA glavne kritike Dončiću. Tudi Kobeju Bryantu so nekoč očitali, da nerad podaja. In je postal ubijalski strelec. Dončićeve slabosti je Dallasova obramba hitro skrila, a o atletskih kvazi deficitih selektor Radovan Trifunović, ki je pred dnevi z Luko individualno treniral v Ljubljani, pove: "Ta fant je hudičevo hiter. A ni vse v nogah, Luko krasi predvsem glava, košarkarski IQ." Prav s tem IQ-jem mladenič uspe navdušiti tudi večno namrgodenega Zmaga Sagadina, ki še kar ne more verjeti, kako je Dončić najboljšemu igralcu lige NBA, 216 cm visokemu Rudyju Gobertu, "na enem kvadratnem metru prodal tri finte", preden je dosegel še koš. Da o ključnih metih pred izteki tekem niti ne govorimo.

Rekord, 15 sekund, rekord

Zdaj, ko je še zadnji skeptik dojel, da Dončića v NBA ni pričakal polom kot veliko bolj izkušene ase Aleksandra Djordjevića, Šarunasa Jasikevičiusa, Juana Carlosa Navarra, Vassilisa Spanoulisa, Arvydasa Macijauskasa ali Nanda de Cola, se lahko začne tekmovanje, kdo ga je prvi odkril. Jasno, oče Saša Dončić, zaradi družinskih sporov zdaj odrinjen na stran, je tisti, ki mu je že v rosnih letih predstavil košarko. Ko je novopečeni trener Šentjurja s Krko in Olimpijo osvajal naslove državnih prvakov, se je na parketu venomer zraven veselil tudi mali Luka. Tako je spoznal Marka Milića, tako je spoznal Gorana Dragića in tako se je začel žogati tudi sam. Bili so še časi evrolige v Ljubljani, ko je direktor Janez Rajgelj med eno od novinarskih konferenc oznanil, da je nek pionirček, Luka Dončić, odšel v Real.

Igrice, risanke in - ferrari

In ko je njegov meteorski vzpon v Evropi doživljal vrhunec (uvrščen v idealno peterko šampionskega Eurobasketa 2017) za vrhuncem (MVP evrolige 2018 ob osvojitvi tekmovanja z Realom), smo novinarji skušali ugotoviti, kdo sploh je ta mladenič. A podobno kot njegov zvezdniški predhodnik Ricky Rubio je bil do 18. leta strogo varovan, pogovori z novinarji prepovedani. Od takrat se ni veliko spremenilo. Za razliko od obeh staršev mu ni do medijskega nastopanja. Zaman ga je še to poletje selektor Trifunović nagovarjal, naj kaj stopi pred novinarje, zaman smo ga med Eurobasketom 2017 nagovarjali mi, naj ob uvrstitvi Maribora v ligo prvakov pove kaj o nogometu. "Samo o košarki razmišljam," nas je odpravil. Morda je šlo za najstniško, morda za zvezdniško muhavost.
A v svetu, kjer ves čas nekdo od tebe nekaj želi, vsaj selfi ali avtogram, se je mladenič zatekel v svoj milni mehurček. V videoigrice, med katerimi ima najraje Fortnite (mladina zna povedati, da je celo hudičevo dober!), socialna omrežja, kjer najraje poka šale na račun "mentorja" Dirka Nowitzkega, v nanizanke, od katerih ima po besedah nekdanjega "cimra" Dragića najraje Prijatelje. Aja, in risanke. Risani junaki so na nekaterih tekmah krasili celo grafiko njegovih superg.