Portret tedna: Peter Svetina, realistični ombudsman, ki je prepričan, da se vse da, če je volja

Urška Mlinarič Urška Mlinarič
01.02.2019 16:54

Peter Svetina je specialni pedagog, ki ga je politika z neverjetno podporo vseh 89 prisotnih poslancev izvolila na položaj, s katerega bo prihodnjih šest let bdel nad samovoljo oblasti in opozarjal na kršitve človekovih pravic.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
"Človek ne more bili multipraktik in poznati odgovorov na vsa vprašanja."
Robert Balen

Varuh človekovih pravic predstavlja institucijo, ki državljane varuje pred samovoljo oblasti, tako državne kot lokalne. Vzvodov, s katerimi bi neposredno sankcioniral kršenje človekovih pravic, nima. Vsa njegova moč sloni na moči argumentov. Za to, da je javnost pripravljena sprejeti njegove argumente, je ključno, da mu verjame, zaupa. To pa je mogoče le, če velja varuh za kredibilno osebo. V tem je njegova moč, kajti ko glasno oblastnike sooči s kršitvami, je diskreditacija varuha orožje, ki je najbližje politiki. Tega so bili deležni vsi štirje dosedanji varuhi.
Peter Svetina, 53-letni specialni pedagog in socialni podjetnik s tremi desetletji izkušenj na področju dela z osebami s posebnimi potrebami, ki je bil širši javnosti vse do izvolitve za varuha človekovih pravic skoraj neznan, pravi, da se političnih polen pod noge ne boji. "Politiki se ne nameravam udinjati. Ob ugotovljenih kršitvah bom brezpogojno kritičen, se pa zavedam, da kdaj moja stališča do določenih aktualnih vprašanj spoštovanja človekovih pravic ne bodo všeč tako enim kot drugim v politiki. A glas varuha se mora slišati v javnosti jasno in glasno," je pojasnil v pogovoru za ta portret le dan po svoji izvolitvi, ko je še vedno odmevala podpora, ki jo je požel. Svetino je na sredini seji državnega zbora podprlo vseh 89 prisotnih poslank in poslancev, kar je presenetilo tudi njega samega. Kaj je bil dejansko razlog tako visoke podpore; ali so politike resnično navdušile osebnostne kvalitete in dosedanji poklicni dosežki, ki so jih naštevali in ki so jih zato videli kot odlično podlago za nadaljnje delo, ali pa je bila v ozadju kakšna druga politična računica? To bo jasno šele skozi njegovo delo v prihodnjih šestih letih mandata, ki ga bo od sedanje varuhinje Vlaste Nussdorfer prevzel 23. februarja. Kajti za zdaj Svetina ne daje konkretnih ocen stanja na področju spoštovanja človekovih pravic. Govori na splošno, o nujnosti spoštovanja slehernika.

Boleča osebna izkušnja

Poklicna pot je Svetino, ki je po študiju s komaj 25 leti prevzel vodenje invalidske bivalne enote v Domu počitka Mengeš, že kmalu vodila na avstrijsko Koroško, kjer je deloval v Lebenshilfe (življenjska pomoč). Poleg dela pedagoškega vodje je tam tudi strokovno koordiniral delo štirih zavodov omenjene organizacije, ki invalidom pomaga pri organiziranju življenjskih aktivnosti. Po vrnitvi v Slovenijo je svojo strokovno kariero nadgradil s sodelovanjem s Šentom, slovenskim združenjem za duševno zdravje, kateremu je pomagal pri ustanovitvi zaposlitvenega centra za invalide Karso v Pivki, kjer je bil tudi direktor. Zadnjega poklicnega podviga pa se je pred štirimi leti lotil s kmetovalcem Matijo Zadrgalom. V Komendi sta ustanovila Grunt, zavod za socialno podjetništvo na podeželju, kjer sta na kmetiji s 115 glavami govedi ob nekaj strokovnih sodelavcih zaposlitev omogočila tudi petim invalidom, ki zdaj pomagajo pri pripravi sirov, jogurtov in skute, ki jih nato prodajajo na trgu.

"Človek ne more bili multipraktik in poznati odgovorov na vsa vprašanja."
Robert Balen

Najprej dialog, nato pritisk

Pri delu varuha računa Svetina na močno strokovno ekipo, ki deluje v uradu. "Človek ne more bili multipraktik in poznati odgovorov na vsa vprašanja. Vsako zadevo bom prebral in se po posvetu odločil, kako in kaj. Pri tovrstnih odločitvah je treba uporabiti tudi zdravo kmečko pamet," pravi in opozarja tudi na - po njegovem zelo pomembno - čustveno plat, ko gre za vprašanje, ali so nekomu bile kršene človekove pravice. "Ljudem je treba jasno povedati, ali v njihovem primeru gre za kršitev ali ne. Če si do ljudi jasen, potem tudi ni razočaranosti, ki jo pogosto opažam, kadar institucije ljudi leta zavajajo o dejanskem stanju."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta