Ko se je Boštjanu Vasletu, 49-letnemu petemu guvernerju Banke Slovenije, te dni iztekal enajsti mesec šestletnega guvernerskega mandata, so bili zaradi Banke Slovenije na nogah mladi, upokojenci, združenje bank, Gospodarska zbornica Slovenije ... In bog vedi koliko tistih, ki so v samoti s kepo v želodcu premišljevali, kje si bodo sposodili tisočaka ali dva, ker drugače ne bodo zvozili. Kdo, če ne njihova banka, jim bo pomagal, so mislili do zdaj. Številni naivno.
Tudi zaradi strinjanja guvernerja Vasleta so namreč pogoji za dajanje stanovanjskih in potrošniških posojil, ki so jih bankam centralni bankirji do 1. novembra le priporočali, postali po prazniku obvezni. In strožji. Bohotenje potrošniških posojilih je centralnim bankirjem padlo v oči sicer že lani novembra, ko Vasle, ki je prevzel krmilo 9. januarja letos, Banke Slovenije še ni vodil.
Krvno sliko države pozna popolnoma
S strožjimi pogoji za najem posojil pa so kot slaba vest naše družbe privrele na dan tudi resnice, kdo pri nas v banki sploh lahko dobi posojilo, ko pa so dohodki večine prebivalstva nizki. Pa tudi, kako dobro banke s potrošniškimi posojili služijo. Vasle vse to ve. Tako kot ve, zakaj je tako. Celih enajst let je vendar vodil Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, ki je kar nekaj vladam priporočal, kam naj zavijejo. Zraven je bil v časih, ko nam je šlo najboljše in najslabše. Vasle ve, kdo je odgovoren, da lahko imajo ljudje v žepu trden evro. In da vlada skrbi, da bodo lahko dovolj zaslužili in si kupili stanovanje. Krvno sliko Slovenije pozna skratka v nulo. Hkrati si zna predstavljati, kam vodi sedem let naših zelo dobrih gospodarskih rezultatov in obetani novi dve leti rasti. Ve, kako se nam piše v EU in evrodružini, saj je v ECB enak med enakimi in se tako tudi počuti. Odkar je guverner, mu niso neznane tudi bolj skrite plati denarja. Morda ve celo, ali banke žene k služenju s potrošniki še kaj, razen dobiček, oziroma ali kdo na banke pritiska, naj zdaj kreditirajo srednji in visoki sloj za vsako ceno. Tudi tvegano - če zaradi slabih izkušenj iz sanacije bank že moramo videti v vsakem ohlajanju tudi krizo.
Če bi razmišljali tako, bi ...
"Z dolgoletnim ukvarjanjem s tekom sem zgradil tudi svojo tekaško osebnost in pridobil različne izkušnje. Nekaj od tega poskušam prenesti v službo. Če bi denimo pri ekonomskih vprašanjih razmišljal tako, da gre za dolgoročne izzive, na katere se je treba dlje in skrbno pripravljati, pred očmi imeti dolgoročnejšo perspektivo in ne obupati, ampak vztrajati do konca, bi bila naša makroekonomska slika gotovo boljša," je bil prepričan Boštjan Vasle v edinem osebnem pogovoru pred dvema letoma.
Plače z roko v roki s produktivnostjo
"O dvigu minimalne plače smo razpravljali z vlado Boruta Pahorja in vsemi naslednjimi. Naše stališče je bilo ves čas enako. Spreminjanje plače samo enemu segmentu ljudi ima širše posledice na celotno plačno politiko. Sploh tako velik dvig minimalne plače, ki je spremenil razmerja med plačami in poslabšal konkurenčnost. Vendar niso upoštevali naših opozoril," je pred petimi leti zaradi visokega dviga minimalnega osebnega dohodka v Pahorjevi vladi dejal takrat še prvi mož Umarja, ki velja za zagovornika usklajene rasti plač in produktivnosti.
V igri za malega človeka ostal neviden
Začela se je igra, kdo bo več naredil za malega človeka. Vasle je ostal v njej neviden. Ni tvitnil ali kako drugače protestiral. Le neomajen je bil: Banka Slovenije si ne bo premislila. Zatekel se je v številke in dejstva. Tam je bil tudi doslej Vasle, seveda skupaj s sodelavci najmočnejši, na dobro sodelovanje pa stavi tudi v novem kolektivu, veliko večjem. Je politika pozabila, da je sama rubežnikom predpisala, koliko mora ljudem ostati za življenje, so vračali udarec. Predvsem pa se ve, da so za zdravje bank odgovorni pri njih. Vasle je skratka ravnal tako, kot smo že leta vajeni. In kot se mu je pod številnimi vladami najbolj obrestovalo. Prvič, ko ga je 2007 po odhodu Janeza Šušteršiča, za finančnega ministra imenovala za direktorja Umarja Janševa vlada, drugič, ta ista vlada leta 2012, v Cerarjevi vladi je sedel dvakrat na vročem vedejevskem stolu, v Šarčevi pa se je hkrati pognal na oba, v Umarju in v Banki Slovenije, potem ko ga je priporočil nekdanji evropski komisar in direktor Umarja Janez Potočnik.
Ne bi govoril o pokojninski reformi
"Ne bi govoril o pokojninski reformi, ki je nekoliko neroden izraz, saj se ob njeni omembi najbolj prizadeti čutijo tisti, ki so že upokojeni in jih pravzaprav ne prizadane. Urediti je treba razmerje med tem, koliko časa delamo, in časom, ki ga bomo preživeli v pokoju. Razjasniti si moramo tudi, kakšne prejemke pričakuje generacija, ki je zdaj zaposlena, in ali se nam zdijo sprejemljivi. Demografska slika ima tako velik vpliv na naša življenja, da jo moramo urediti sistemsko," je nalogo že bivše Cerarjeve vlade pred petimi leti opisal še v koži prvega moža Umarja Boštjan Vasle, a se zdi aktualna še danes.
Sprašujemo pa se, kako Banka Slovenije in vlada sodelujeta
Zmeraj je njegov cilj dolga proga
Vasle se je rodil 4. decembra 1969 v Celju, diplomiral na ljubljanski ekonomski fakulteti, iz denarne politike po magistriral v Budimpešti na Central European University. Svojo zasebnost skrbno varuje že leta in vam tako ne moremo razkriti, katero knjigo je nazadnje prebral. Lahko pa povemo, da veliko bere in se zanima za umetnost. Je zelo asketski, pravijo sodelavci, in izkoristi že 30 let vsako priložnost za tek, vse raje za tek čez drn in strn in na smučeh. Če tečete, ga boste morda srečali na Večni poti, samega ali s psičko. "Moja služba zahteva ogromno komunikacije," je enkrat samkrat spregovoril javno o sebi, " tek pa je nasprotje tega, vse to izgine in lahko sem sam s svojimi mislimi, ni se mi treba na nikogar ozirati". Tek na dolge proge ga zanima tudi v poslu, kjer ne obupuje, ampak vztraja, kot pravi, do konca. Zaradi svoje umirjenosti tudi v politiki ostaja tako rekoč brez barve, saj so ga za guvernerja podprli z leve in desne.
Tek na dolge proge ga zanima tudi v poslu, kjer ne obupuje, ampak vztraja, kot pravi, do konca
