Damijan Toplak
Cvetko Sršen, ki je vodja celjske poslovne enote Pošte Slovenije, je na današnji seji nadzornega sveta Telekoma Slovenije bil imenovan za predsednika uprave Telekoma Slovenije. Nadzorni svet Telekoma vodi Iztok Černoša, sicer direktor na 2TDK, družbi, ki je zadolžena za gradnjo drugega železniškega tira med Koprom in Divačo. Tako Černoša kot Sršen sta člana največje koalicijske stranke SDS. Sršen se je omenjal tudi v kombinacijah za prevzem Pošte Slovenije, ki jo vodi še en član vladajoče Boris Novak. Ta še vsaj teden dni, ko pa naj bi potekala ustanovna seja novih nadzornikov Pošte, ostaja generalni direktor največje poštne družbe v Sloveniji. Pretekli petek je že bila namreč v sodni register vpisana sprememba glede povečanja števila nadzornikov Pošte s šest na devet članov.
Danes je bil v upravo Telekoma Slovenije ob Cvetku Sršenu imenovan še Mitja Štular, ki je že zaposlen v Telekomu in skrbi za področje omrežja, pred leti pa je bil tudi predsednik programskega sveta RTV Slovenija, ko se je zapletlo z imenovanjem Nataše Pirc Musar na čelo javnega servisa. Tudi Štular je dolgoletni kader SDS. Ne pa Marko Pogačnik, sedanji državnozborski poslanec SDS in nekdanji direktor Slovenske odškodninske družbe, predhodnice SDH, kar naj bi bil neuradno prvotni načrt. V Telekomovi upravi pa sta ostala Tomaž Jontes, ki je odgovoren za področje prodaje in marketinga, ter delavska direktorica Špela Fortin.
Iz Telekomove uprave pa bi se naj po maju 2014 poslovil Tomaž Seljak, ki je sicer na Telekomu zaposlen 24 let, od decembra 2019 pa je predsednik Telekomove uprave. Tudi dr. Vida Žurga, ki je trenutno sicer na porodniškem dopustu, ter je bila februarja 2019 v upravo kot finančnica imenovana v času vlade Marjana Šarca, naj bi se z današnjim dnem poslovila od Telekomove uprave, enako naj bi veljalo še za Matjaža Beričiča, ki pa je član Telekomove uprave od decembra predlani.
Kadrovanje v Telekomu sloni na kadrih SDS, medtem ko so kandidati drugih koalicijskih strank odpadli. Ali vladajoča stranka koalicijskih partnerjev več ne potrebuje? "Videti je tako, čeprav so v preteklosti kadrirali tudi kadre drugih koalicijskih strank. Stranke so razbite in več ne izpolnjujejo svojih strategij, ampak le še interese posameznikov. Opozoril bi še na popolno zmešnjavo okrog demografskega sklada, kamor bodo sodile vse državne naložbe, celo STA, saj je prek centraliziranega modela tam cilj izvrševati določeno politiko, ne pa dosegati čim višje donose za sedanje in prihodnje upokojence, kar počnejo že mnogi državni skladi v tujini. Politika bo ta sklad aktivno upravljala, namesto da bi s pasivnim upravljanjem dosegala čim višje donose," še svari ekonomist Kovač.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
