Uroš Esih
Bivši predsednik vlade Miro Cerar je diplomate, ki so danes in jutri zbrani na 23. posvetu slovenske diplomacije na Brdu pri Kranju, prvič nagovoril kot zunanji minister. Kot največjo spremembo v svetu je izpostavil ogrožen multilateralizem, zaradi česar sta potencialno ogrožena tudi varnost in mir.
Kar se tiče EU kot ožjega multilateralnega okolja, je Cerar priznal, da je Slovenija v njem, torej v EU, v zadnjih letih zaspala. "Petnajst let smo polnopravni člani in večji del tega časa tudi uspešna in odgovorna država članica. A če hočemo biti med najboljšimi v razredu, se moramo zavedati, da nismo več na osnovni šoli, ampak v letniku na univerzi,“ je bil slikovit Cerar in dodal, da če Slovenija želi ostati v jedru najbolj povezanih držav EU, tako pri posameznih politikah kot tudi v okviru evroobmočja in schengenskega prostora, "bo treba še dvigniti prestavo, delati s še hitrejšimi obrati“.
Dobro sodelovanje z državami Beneluksa
Slovenija se bo morala tudi na novo pozicionirati ob spremembah v EU, ki jih prinašajo konstituiranje novega parlamenta, imenovanje nove Evropske komisije ter novega predsednika Evropskega sveta, poleg tega pa bo potrebno uskladiti večletni finančni okvir za obdobje 2021-2027. Kot predsednik vlade je Cerar navezal stike s partnerskimi državami v Beneluksu, kjer prevladujejo predsedniki vlad, ki spadajo v politično družino liberalcev Alde. "Prizadeval si bom, da bomo dobro sodelovanje z državami Beneluksa, ki smo ga vzpostavili na ravni predsednikov vlad, nadaljevali na ravni zunanjih ministrov,“ je napovedal Cerar.
{twitter}https://twitter.com/MiroCerar/status/1120597563437195265{/twitter}
Že čez dve leti, v drugi polovici 2021 čaka Slovenijo drugo polletno predsedovanje Svetu EU. "Iskreno verjamem, da je predsedovanje naša največja interna priložnost, saj lahko z novimi kadri, sredstvi in izzivi slovenska diplomacija dobi dodaten zagon, da okrepimo mehanizme in izboljšamo pogoje našega delovanja,“ je izpostavil Cerar, ki je še obljubil, da bo Slovenija skrbno oblikovala vsebinske prioritete slovenskega predsedovanja.
V aktualnem mandatu bodo še posebej zahtevni odnosi s slovenski sosedami, pri čemer seveda najbolj izstopa Hrvaška. Glede južne sosede je Cerar ocenil, da med državama obstaja mavrica odnosov – od odličnih na področju gospodarstva, turizma, medosebnih odnosov, do točk, kjer se resno razhajamo. "Pogoj za celovito izboljšanje odnosov je implementacija arbitražne razsodbe. Slovenija na tem vztraja. Pričakujemo tudi, da se Hrvaška vzdrži povzročanja incidentov v Piranskem zalivu ter s svojim ravnanjem zagotovi spoštovanje vladavine prava ter veljavnih sporazumov,“ je jasno sporočilo v Zagreb poslal slovenski zunanji minister. V Budimpešto pa, da zavrača poskuse poseganja v svobodo naših medijev, revizije zgodovinskih dejstev ali podžiganja nestrpnosti.
Pahor promoviral vrh pobude Treh morij
Slovenske diplomate je nagovoril tudi predsednik republike Borut Pahor. "Pri vseh naših partnerjih, pa naj gre za sosednje države, zavezniške države, velesile ali manjše države, za države, s katerimi se bolj ali manj strinjamo in s katerimi sodelujemo – pri vseh iščimo in poudarjajmo in krepimo tisto, kar nas povezuje. Pametno, modro rešujmo razlike ali probleme med nami," se je glasilo ključno Pahorjevo sporočilo. Glede Hrvaške in arbitražne razsodbe je dejal, da je mejni spor v osnovi rešen, saj je meja določena, čas in okoliščine pa delajo za Slovenijo, saj bo meja prej ali slej tudi uveljavljena. Dodal je, da moramo delovati modro in potrpežljivo ter se zavzel za krepitev prijateljstva, saj se tudi naša varnost začne pri sosedih. Pahor je diplomatom predstavil tudi najpomembnejše vidike srečanja vrha pobude Treh morij, ki bo potekal junija letos v Ljubljani. Izrazil je prepričanje, da si Slovenija z gostiteljstvom vrha pobude, ki spada v ameriško interesno sfero, lahko še okrepi mednarodni ugled.
Najprej ZDA, potem Rusija
Pri priljubljenem vprašanju, ali je Slovenija bolj proameriška ali proruska, je Cerar jasen: "V zadnjih mesecih smo nadgradili odnose z ZDA. Po osmih letih je prišlo do obiska na ravni zunanjih ministrov, opravil sem pogovore z svetovalcem za nacionalno varnost. Ta obisk je bil pomembna priložnost za predstavitev določenih vprašanj, ki so v našem vitalnem interesu.“ A po drugi strani okrepljen transatlantski odnos ne pomeni, da Rusija ni več naš sogovornik in da sodelovanje z njo ugaša. "Še vedno je naša pomembna gospodarska partnerica, zato bomo nadaljevali z delom medvladne komisije za gospodarsko sodelovanje,“ je napovedal Cerar, ki je tudi omenil Kitajsko, do katere je bil kritičen. Kitajska je po njegovo "na globalnem gospodarskem odru naš konkurent, žal pa na nekaterih področjih, zlasti ko gre za nove varnostne izzive, tudi dejavnik tveganja".
