Povprečnine: Župani apelirali na zdravo kmečko pamet

Urška Mlinarič Urška Mlinarič
21.11.2019 20:04

"Ne predstavljam si, kako bodo še stopili pred občane v svoji občini, če ne bodo podprli višje povprečnine," je razmišljala županja Svetega Andraža Darja Vudler

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Župani so se danes zaradi višine povprečnine odpravili v državni zbor.
Robert Balen

Približno 20 županov je danes z balkona parlamentarne dvorane spremljajo dogajanje v državnem zboru, zanimala jih je predvsem višina povprečnine (znesek za zakonsko določene naloge na občana) za prihodnji dve leti. Bodo poslanci podprli predlog parlamentarnega odbora za finance, ki je v letu 2020 predvidel 658,80 evra povprečnine in v letu kasneje 668,10 evra, ali bo koalicija ob pomoči SNS vendarle povprečnino z dopolnilom vrnila na prvotni predlog - 589,11 za prihodnje leto in 588,30 evra za leto 2021 -, je bilo edino vprašanje, na katero jih je zanimal odgovor. Do zaključka redakcije ni bilo znano, ali se je koalicija dovolj poenotila, da je izglasovala prvotni predlog - poslanec Desus Robert Polnar je napovedal, da bo ponovno podprl predlog odbora -, smo pa zato lahko slišali, kaj o vsem menijo zbrani župani.
"Povprečnina, ki jo je podprl odbor za finance, bi občinam omogočila, da normalno zadihajo in kakšno zadevo za nazaj še sanirajo. Če ne, bomo občine životarile naprej," je dejal predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj. Zato so prišli v parlament v podporo zdravi kmečki pameti, s pomočjo katere bi občinam višji znesek povprečnine omogočil, da bi vendarle pokrili stroške, ki jih imajo z zakonsko določenimi nalogami. Na vprašanje, kako ocenjuje grožnjo finančnega ministra Andreja Bertonclja z odstopom, pa je dejal, da bi ta moral prevzeti odgovornost za to, da občine ne morejo vzdrževati temeljne infrastrukture, ker morajo denar za investicije prerazporejati za poplačilo zakonsko določenih nalog.
"Tisti, ki bodo glasovali proti višji povprečnini, so proti razvoju občine, iz katere prihajajo," je menil župan Vidma pri Ptuju Branko Marinič, pred leti poslanec SDS, medtem ko se je Darja Vudler, županja Svetega Andraža v Slovenskih goricah, spraševala, kako se bodo tisti poslanci, ki občinam ne bodo privoščili višje povprečnine, vračali pred občane in se udeležili prireditev v občini, kjer bivajo. "Zaradi šibkega črpanja evropskih sredstev izgubljamo milijarde, zanje pa je problem občinam dati dodatnih 136 milijonov evrov," je bila kritična županja. Da znajo občine veliko bolje investirati denar kot država, saj poznajo želje in potrebe občanov, je pritegnil tudi David Klobasa, župan Svete Trojice v Slovenskih goricah, in zatrdil, da bi 150.000 evrov dodatnega denarja letno občini prineslo možnost dodatnih investicij. Tako Martin Mikolič, nekdanji poslanec NSi in župan Rogatca, kot njegov kolega, župan Destrnika Franc Pukšič (SDS), sta upala, da bo pri poslancih vendarle prevladal lokalni interes, saj da vsi, tako župani kot poslanci, morajo delati za občane. Mitja Horvat, župan Dupleka, pa je k temu dodal: "Investiranje v decentralizacijo koristi celotni državi in temu bi morala slediti tudi vlada." "Vsak evro, vložen v občine, se obrestuje tako občanom kot državi, a ta vlada tega očitno ne razume," je še razmišljal Anton Leskovar, ki vodi občino Kidričevo.
Spomnimo. Parlamentarni odbor za finance je višje povprečnine podprl na predlog opozicijskih SDS in NSi, ki so jima pritegnili tudi poslanci Levice in Polnar iz Desusa. A je minister Bertoncelj opozoril, da bi v tem primeru nastalo neskladje med proračunoma in zakonom o izvrševanju proračuna, zato je zagrozil, da bo odstopil, če povprečnina ne bo vrnjena na prvotni predlog.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta