Pozabili na skoraj tisoč oporok

Med skrbnim pregledom so na vseh 44 okrajnih sodiščih našli 945 nerazglašenih oporok, so včeraj poročale Primorske novice. Zaradi napake sodišč volje oporočiteljev po njihovi smrti niso bile izpolnjene, saj se je v zapuščinskem postopku imetje razdelilo po zakonu.

Nove zapuščinske obravnave ne bo, možnost pravde

V 140 primerih pa imajo lahko nerazglašene oporoke materialnopravne posledice. "V teh primerih so sodišča ravnala po 222. členu zakona o dedovanju, po katerem sodišče, če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde oporoka, to razglasi in jo pošlje zapuščinskemu sodišču, obdrži pa njen prepis," pojasnjuje

Sven Berdon

z vrhovnega sodišča. Dodal je, da v takem primeru nove zapuščinske obravnave ni, prizadete osebe lahko po razglasitvi oporoke svoje pravice uveljavljajo v pravdnem postopku. Okrajnim sodiščem je bilo naloženo, da se skušajo povezati s posamezniki in jih obvestiti o njihovih pravnih možnostih. Sodišča naj bi glede na navodila dedičem ponudila tudi možnost razgovora s sodnikom, ki se jim naj bi tudi osebno opravičil za nastali položaj. "S podatki o tem, kakšni so bili odzivi dedičev na omenjena obvestila sodišča, na vrhovnem sodišču žal ne razpolagamo," so povedali na vrhovnem sodišču za Večer.

Sodišče obžaluje

"Čeprav gre za posledico različnih dejavnikov, sprememb v delovanju prvostopenjskih sodišč in praviloma obdobja izpred več desetletij, vrhov

no sodišče v imenu celotnega sodstva iskreno obžaluje vse nepravilnosti, do katerih je prišlo pri poslovanju z deponiranimi sodnimi oporokami, saj se zaveda posledic tako za posameznike kot za sistem. Ob upoštevanju tega je ugotovljeno stanje obravnavalo z vso resnostjo in odgovornostjo tako do prizadetih posameznikov kot na sistemski ravni ter tovrstno sodelovanje zahtevalo tudi od vseh prvostopenjskih sodišč. Težav se ni pometlo pod preprogo, kot se je najverjetneje dogajalo v preteklosti, ko so se odkrili posamični podobni primeri, pač pa se je zelo potrudilo, da bi se nastali položaj čim prej celovito uredil, predvsem pa, da bi se odpravilo sistemske pomanjkljivosti in preprečilo podobne primere v prihodnosti," še pojasnjuje v imenu vrhovnega sodišča Berdon.