V minulih dneh ni govorjenje o zvišanju bruto plač nikogar od vpletenih takoj spravilo ob živce. Ne vlade, ne delodajalcev in tudi sindikatov ne. Zdaj je pravi čas za dvig plač, so razlagali drug drugemu. In si javno sporočali, da bi se lahko dogovorili, kako bi plače rasle v prihodnjih petih letih. To pa je bilo tudi vse.
Delodajalci, vlada in sindikati imajo različna plačna pričakovanja, a bi se o rasti plač radi pogovorili
Zdaj dobijo za plačo vsako leto manj
"V ZSSS si želimo s sporazumom doseči tudi redno usklajevanje plač. Le tako se ne bi več dogajalo, da si lahko ljudje za plačo kupijo vsako leto manj, ker se najbolj dražijo in prehitevajo uradno inflacijo tisti izdelki in storitve, ki pomenijo v košarici največji izdatek," pravi izvršna sekretarka ZSSS Andreja Poje.
Menedžerji: Dve tretjini več mi, tretjino država
Seveda si zmeraj želimo višjih plač. Ker pa zdaj vsi pričakujemo še, da bo po štirih letih gospodarskega buma bolj cenjeno tudi vsako delo, ne le najnižje plačano, katerega ceno je bil prisiljen lani z dvigom minimalne plače popraviti kar parlament, je pripravljenost vseh za dogovor o plačah hvale vredna. Zdaj je vprašanje le, kakšne karte bi delodajalci položili na mizo ta hip dokaj enotnim sindikatom.
V Združenju Manager so za dogovor, ki bi "vsem prinesel več". Predsednik Aleksander Zalaznik trdi, da je nastopil čas za sklenitev dogovora o pospešeni rasti bruto plač in istočasnem postopnem zmanjševanju davkov in prispevkov v naslednjih petih letih. Izvršna direktorica Združenja Manager Saša Mrak pa je za Večer opisano pojasnila s primerom: "Če bi se podjetja zavezala k vsakoletnemu dvigu plače za štiri odstotke, država pa bi to podprla z dva odstotka nižjo dohodnino, bi se plača posameznika dvignila za šest odstotkov letno. Takšen dogovor bi vplival pozitivno na vse. Zaposleni bi prejemali višjo plačo in bi imeli večjo kupno moč, država bi dobila od plač dva odstotka več, povečali bi se potrošnja in prilivi od DDV, podjetja bi doma ohranila kader, saj ga bodo lahko ustrezneje plačala." Mrakova je ocenila, da je cilj realen.
Počivalšek za sistemski dvig plač
"Čas je, da vlada in gospodarstvo skupaj pripravita dolgoročni načrt za sistemski dvig plač," je menedžerjem zatrdil minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek.
GZS se je plačne formule lotila analitično
V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) je predsednik Boštjan Gorjup sindikate že lani vabil k sklenitvi nacionalnega plačnega dogovora, ker bi morali nujno precej več denarja namenjati za razvoj. Tudi izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček je spomnil, da vabijo k socialnemu dialogu o prenovi plačnega sistema in k dogovoru o novem načinu letnega usklajevanja plač v državi. Povečanje dodane vrednosti na zaposlenega na 60.000 evrov in izvoza na 50 milijard evrov bi radi leta 2025 pospremili z 2300 evri povprečne bruto plače na zaposlenega. Želijo si torej, da bi plače rasle hitreje od rasti življenjskih stroškov, če bi bili višji dodana vrednost in produktivnost, davčne obremenitve dela pa nižje. "Na osnovi teh izhodišč smo pripravili predlog o letnem usklajevanju plač," niso razkrivali podrobnosti v GZS.
Jazbečeva o nižjih davkih še nobene
"DDV je bil uveden v obdobju krize, a ne kot krizni ukrep, ampak kot permanentni ukrep. Kot veste, pa vlada pripravlja fiskalno nevtralno davčno prestrukturiranje. O podrobnostih še ne govorimo, ker še preračunavamo, kaj bi pomenili izpadi na enem področju in kje jih lahko prinesemo noter. Nobena skrivnost ni, da imamo v tej državi nadpovprečno visoke prispevke, davki na premoženje in na kapital pa so pod povprečjem, zato zdaj pripravljamo prestrukturiranje v tej smeri," je v bodoči davčni mozaik prispevala kamenček državna sekretarka Saša Jazbec.
ZSSS takoj položil karte na mizo
"Pričakujemo boljša, bolj kakovostna in dobro plačana delovna mesta ... želimo si dvig bruto plač delavcev in prerazdelitev davčnih bremen iz dela na kapital. Zadnji socialni sporazum, od katerega so nato delodajalci odstopili, smo podpisali februarja 2015," pa je ob povabilu k plačnemu dogovoru spomnila Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).
Premieru Marjanu Šarcu je takoj razkrila karte. Dohodninska lestvica naj ostane progresivna, razbremenijo naj srednji sloj, tiste, ki imajo med 80 in 200 odstotki mediane plač. Splošne olajšave naj povišajo in začno spet redno usklajevati lestvico in olajšave. So proti socialni kapici, za postopno izenačitev delodajalskega prispevka za ZPIZ z delojemalskim in tudi za dvig davka na dohodek pravnih oseb na 23 odstotkov ter obvezno plačilo najmanj pet odstotkov tega davka. Pri bodočem davku na nepremičnine naj bo stopnja enotna za vse, davek pa za posameznika tak kot nadomestilo.
Kaj pa rast plač? Andreja Poje, izvršna sekretarka ZSSS, je le ponovila, kar zahtevajo že dolgo - da bi se plače spet redno usklajevale s celotno rastjo življenjskih potrebščin oziroma z inflacijo in še z delom produktivnosti dela po posameznih dejavnostih. Če se plače ne usklajujejo redno, delavci izgubljajo, saj pada njihova kupna moč. "Študija dr. Velimirja Boleta, ki je sicer že malo starejšega datuma, zato bi mogoče potrebovali novo, je pokazala, da bi se lahko plače usklajevale s 30 odstotki rasti produktivnosti dela. Taka formula je uveljavljena tudi v zahodni Evropi in je najbolj primerna. Zdaj se namreč plače ne usklajujejo redno, izjema je le dodatek za delovno dobo," je dejala Pojetova.
