Občutek je grozen, pravi prosilec za mednarodno zaščito, ki je v Sloveniji že tako dolgo ujet v birokratske postopke (ne)odločanja, da je dobil dovoljenje za delo. A pričakalo ga je novo presenečenje. Sedel je na stolu pred pisarno z vsemi dokumenti. Do njega je prišel en bančnik, prosil za dokumente, jih pogledal in odšel. Čez nekaj časa ga je v pisarni pričakal drugi, ki se je pred tem pogovarjal s prvim. Tudi drugi bančnik je čez nekaj časa vstal in odšel do menedžerja. Ko se je vrnil, mu je vrnil dokumente. "Oprostite, a zaradi naših pravil glede zasebnosti se morate obrniti na drugo banko," se spominja besed, ki so zaprle še ena vrata. "To sem slišal na Delavski hranilnici, na NLB in Abanki. Po pomoč sem se obrnil k socialnim delavcem v azilnem domu, s katerimi smo poklicali še na okoli devet bank," našteva vse banke, ki so registrirane pri Banki Slovenije. Na koncu je pomagal uradni dopis z opozorilom, da je zakonodaja jasna: diskriminacija le na podlagi državljanstva je prepovedana, vse banke morajo prebivalcem Slovenije omogočiti odprtje osnovnega plačilnega računa. Tega je na koncu uspel odpreti pri NLB.
Ovire tudi za dotok tujih investitorjev
Izjava zunanjega ministra Mira Cerarja, ki je kot nekdanji predsednik vlade dejal, da je Slovenija odprta tako za tuje turiste kot investitorje, se vsaj pri investitorjih vse bolj maje. Podjetje Data, ki s sofinanciranjem javne agencije Spirit in gospodarskega ministrstva vodi eno od točk VEM za registracijo podjetij, je v sredo opozorilo, da so "banke popolnoma prenehale odpirati bančne račune slovenskim podjetjem, katerih lastniki in zastopniki so tujci". Dodajajo, da se s tem onemogočajo ustanovitev teh podjetij in dotok tujega kapitala ter investitorjev na slovenski trg.
Med svobodo bank in pravico ljudi
Za problem vedo vsi. Na zavodu za zaposlovanje pojasnjujejo, da so ravno "prejšnji teden na območne službe, kjer so prijavljene osebe z mednarodno zaščito, poslali navodilo, da v zadnjem času zaznavamo porast števila primerov, ko imajo osebe z mednarodno zaščito, zlasti pa prosilci za azil iz rizičnih držav, ki so uvrščene na tako imenovani črni seznam, težave pri odpiranju bančnih računov". Posledica tega je, da se osebam njihove socialne pravice izplača na roko v centrih za socialno delo, delodajalci pa iščejo izvirne načine, kam nakazati plačo, ki delavcu pripade po mesecu dni dela, a mu banke nočejo odpreti osebnega računa.
Na NLB pravijo, da odločitve sprejemajo za vsako stranko posebej. "Z vidika preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma je osnova ocena tveganj, povezanih s posamezno stranko in transakcijo. Banka se lahko odloči, da v določeno poslovno razmerje ne bo vstopila ali pa ga bo prekinila, če oceni, da so tveganja nesprejemljiva," pravijo. A v društvu Odnos, kjer nudijo informacije in podporo osebam, ki so pridobile mednarodno zaščito, spomnijo, da so že pred skoraj tremi leti glede teh vprašanj dobili mnenje varuhinje človekovih pravic, da prihaja do kratenja človekovih pravic beguncev.
"Gre za veliko oviro pri integraciji," opozori Franci Jazbec, doktor politologije in strokovni delavec na področju socialnega varstva. V Odnosu vidijo kot glavni problem neenotne prakse bank, ki pomenijo, da je odprtje osebnega računa na koncu lahko odvisno od tega, na katerega bančnega uslužbenca oseba naleti. "Težava je, da je diskriminacijo težko dokazati," opozori na dolgo in negotovo pot, če se prepusti, da se situacija ureja le skozi sisteme sankcioniranja. Banke so sicer po zakonu dolžne svoje odločitve sporočiti in obrazložiti pisno. "Gre za problem, ki je nedvomno aktualen tudi za zagovornika načela enakosti, pomagalo pa bi tudi, če bi Banka Slovenije izdala smernice z jasnimi usmeritvami," pravi Franci Jazbec.
Le nekaj administrativnih opravkov več
Na vladnem uradu za oskrbo in integracijo migrantov za "zaplete" vedo, a po njihovih informacijah še ni prišlo do primera, ko oseba "ne bi mogla odpreti bančnega računa pri čisto nobeni banki". V takem primeru, zagotavljajo, bi ukrepali. Ne moti jih, da so nekatere banke begunce celo pozivale, da morajo zapreti že odprte bančne račune. "Posamezniki so nato račune odpirali pri drugih bankah. Kar pomeni, da zapleti, ki jih izpostavljate, za zdaj na same procese integracije ne vplivajo. Posameznikom nalagajo zgolj nekaj več administrativnih opravkov, ki terjajo nekaj dodatnega časa," so zapisali.
Ni sprejemljivo, da se sistemske nepravilnosti rešuje posamično z dopisi in moledovanjem
