Pravice delavcev: "Nekoč smo imeli službe za nedoločen čas"

Epidemija je zgolj poglobila izkoriščanje delavskega razreda, ugotavljajo člani raziskovalnega odbora Centra za družbeno raziskovanje (Cedra) na podlagi raziskave v maloprodaji in skrbstvenem sektorju. Že pred tem je organizacija dela v javnem in zasebnem sektorju s ciljem znižanja stroškov bazirala na minimalnemu številu zaposlenih, visoki intenzivnosti dela, nizkih plačah in kršitvah obstoječih delavskih standardov. "Izgorele in izčrpane delavke in delavci, ki so zaposleni v storitvenem sektorju in skrbijo za reprodukcijo družbe, so se v tem času soočali še s problemom zaprtja vzgojno-izobraževalnih zavodov in dodatnimi psihološkimi pretresi, povezanimi z boleznijo, osamitvijo in smrtjo bližnjih. Hkrati se kvaliteta in dostopnost nujno potrebnih družbenih storitev vse bolj omejujeta, kar spet povečuje stres in pritiske na delavce kot uporabnike zdravstva, oskrbe starejših ... Z načrtnim razbijanjem enotnosti delavskega razreda, ki poteka pod taktirko kapitala, politike in številnih sindikatov, sta organiziranje in politizacija na delovnih mestih večkrat prepuščena samoniklim izbruhom nepokornih posameznikov, ki se nočejo sprijazniti z razmerami, v katerih živimo," so kritični raziskovalci.

Namesto varnih zaposlitev apatija in negativna klima

Petra Koritnik, predsednica Sindikalne konference predšolske vzgoje Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ), problematizira stanje nevednosti, odkar je bila razglašena epidemija. "Če izhajam samo s področja predšolske vzgoje, se v zadnjem letu in pol zelo težko organiziramo, kar se tiče dela glede na navodila odločevalcev. Ljudje so utrujeni od nevednosti, med zaposlenimi se širita apatija in negativna klima. Zaradi hitrih sprememb komaj dojemamo, kaj se dogaja, problematični pa so tudi slab vpogled v stroko s strani odločevalcev, ignoranca in manko dialoga," meni Koritnikova.

"Epidemija je vplivala predvsem na odtujitev in razčlovečenje vseh skupin v družbi," razmišlja predsednik Sindikata kulture in narave – Glosa Mitja Šuštar. Prepričan je, da se številni delavci zaradi razmer in posledic epidemije soočajo tudi s psihičnimi problemi, še bolj na udaru so samozaposleni in drugi prekarci. "Nekoč smo imeli pogodbe o zaposlitvi in za nedoločen čas. To je bilo pravilo, ne pa izjema, kot je danes," navrže Šuštar in še izpostavi, da je varnost zaposlitve ena izmed temeljnih zahtev delavstva. Druga je dostojno plačilo: "Kaj ti bo zaposlitev, če garaš ure, nadure, mesece, leta, a nimaš dovolj za dostojno življenje, ampak le za golo preživetje." Tretja pa dostojne pokojnine: "Treba je dvigniti javne investicije za javno skrbstvo, domove za ostarele. Starejši si zaslužijo dostojno starost, ne pa, da skuša vlada uvesti socialno kapico, deli odpustke bogatim, siromaši pa davčno blagajno, posledično razgrajuje socialno državo, zdravstvo, šolstvo, kulturo … Na to ne smemo pristati!" Šuštar ob tem omeni še nujnost spodbud za dostojno zaposlovanje mladih, prekarnih delavcev in brezposelnih. "Poskrbeti moramo za ohranitev enotnega plačnega sistema, zagotoviti socialno varnost, varnost na delovnem mestu in se boriti za dostopno in kvalitetno javno zdravstvo ter šolstvo," razmišlja Šuštar, ob tem pa izpostavi, da bi se morali upreti vpeljavi spletnih platfrom, kot so Uber, Ehrana in Wolt.

Instantnih rešitev ni

Pri Cedri so prepričani, da je nujno treba zagotoviti več neposrednega aktiviranja na terenu med delavci, bolj demokratična in vključujoča pogajanja, več proaktivnosti pri identificiranju ključnih problemov ter več političnoizobraževalnega dela v lastnih vrstah. Kot so pojasnili, bo nujna tudi gradnja solidarnostnih front delavcev in lokalnih skupnosti v skupni fronti za širša družbena vprašanja (javno zdravstvo, javni sistem oskrbe starejših itd.). Na zakonodajni ravni pa predlagajo uvedbo posebnega statusa za samozaposlene, večjo progresijo pri davkih na kapital, znižanje DDV-ja na splošno in še posebej na določena blaga (npr. ženske higienske izdelke), ukinitev dodatnega zdravstvenega zavarovanja in širitev osnovne košarice storitev, okrepitev zaščite sindikalnih zaupnikov … Potrebne so tudi množične javne investicije in večji investicijsko-regulativni poseg države v ključne javne storitve.

"Ne obstaja instantna rešitev, ki bi nas z danes na jutri pripeljala v boljši, egalitaren sistem. Postati moramo številčno močni in usposobljeni, z jasno politično vizijo, ki bo presegla kapitalistično izkoriščanje. Vsi skupaj se moramo boriti, da bomo lahko ogrozili kapital, ki nam vlada na vsakem koraku," ob 1. maju sporočajo raziskovalci Cedre. Svetlejša prihodnost za delavstvo bo po mnenju Koritnikove mogoča le s sodelovanjem, enotnostjo, komunikacijo in povezovanjem ljudi v sodelovalno kulturo. Šuštar delavke in delavce spodbudi k vključitvi v sindikat: "Le tako boste lahko izpogajali več in boljše namesto manj in slabše. Čas je, da delavstvu pripadeta čast in oblast!"