Dobrih pet let je minilo, kar so volivci na referendumu nazadnje odločili, da istospolnim parom ne bo priznana pravica do sklenitve zakonske zveze, pa tudi, da jim ne bo dana možnost skupne posvojitve otroka. Ob jasni podpori Katoliške cerkve sta bila glavna protagonista referenduma in nasprotnika izenačitve pravic istospolnih in heteroseksualnih parov, tako kot že na referendumu leta 2012, Aleš Primc in Metka Zevnik, ki sta svoje podpornike združila v koaliciji Za otroke gre.{infobox-quote_full}161406{/infobox-quote_full}
Danes bosta Primc in Zevnikova znova stopila pred javnost. Pred ustavnim sodiščem bosta predstavila pismo ustavnim sodnikom in peticijo. Razlog: na ustavnem sodišču je v fazi odločanja zahteva zagovornika načela enakosti Mihe Lobnika za presojo ustavnosti členov družinskega zakonika in zakona o partnerski zvezi, ki opredeljujejo pravice istospolnih parov prav na področju sklenitve partnerske skupnosti in možnosti posvojitve. Prav tako pa je na sodišču pobuda para za presojo omenjenih členov, za katere pobudnika menita, da so diskriminatorni. Sovoditelja koalicije Za otroke gre se s tem, pričakovano, ne strinjata. Prepričana sta, da je namen zahteve in pobude, kot sta zapisala v vabilu na predstavitev pisma in peticije, "poteptati temeljne pravice otroka do mame in očeta ter razveljaviti referendumsko voljo 1,085.275 glasov na treh družinskih referendumih v letih 2001, 2012 in 2015". In na to želita spomniti tudi sodnike.
Zagovornik: "Diskriminatorno"
Zagovornik načela enakosti se je na ustavno sodišče obrnil decembra lani, ko je v presoji diskriminatornosti družinskega zakonika in zakona o partnerski zvezi, h kateri sta ga pozvala dva posameznika, ocenil, da so pogoji za sklenitev zakonske in partnerske zveze ter pogoji za dostop do skupne posvojitve diskriminatorni, saj delijo ljudi po spolni usmerjenosti. "V primeru istospolne ali heterospolne življenjske skupnosti gre za identičen značaj življenjske skupnosti in ni razloga za pravno razlikovanje ureditve teh skupnosti, ki trenutno temelji izključno na spolu partnerjev in/ali njuni spolni usmerjenosti, kar predstavlja diskriminacijo. Prav tako so tudi pogoji za dostop do skupne posvojitve vezani na spol partnerjev oziroma njuno spolno usmerjenost, razlog za to pa ni nikjer utemeljen." Prepoved dostopa do možnosti kandidiranja za skupno posvojitev zato po oceni zagovornika ustreza definiciji neposredne diskriminacije zaradi spolne usmerjenosti, zaradi česar je sodišče pozval k ustavni presoji in prednostni obravnavi.{infobox-gray}161407{/infobox-gray}
Ustavno sodišče je v preteklosti že nekajkrat ugotovilo diskriminacijo istospolnih parov, denimo pri dedovanju, registraciji zveze in načinu njene registracije, zato v Legebitri, nevladni organizaciji, ki si prizadeva za enakopravnost LGBT-oseb, upajo, da bodo tudi na teh dveh področjih prepoznali diskriminacijo, kot so to ugotovila že številna ustavna sodišča v drugih državah, pravi njena predsednica Lana Gobec. "Ustavno sodišče ni edino, je pa tisto, ki kot varuh človekovih pravic lahko trenutno omogoči najhitrejšo pot do enakopravnosti tudi na teh področjih," pravi Gobčeva, ki potezo Primca in Zevnikove razume kot poskus ustvarjanja pritiska na sodišče in ustavne sodnike pri odločanju.
Kaj kaže raziskava
Da je ustavno sodišče v tem trenutku dejansko edino, ki bi lahko prepoznalo diskriminacijo istospolnih parov pri sklepanju zakonske zveze in posvojitvi, dokazuje tudi mnenje vlade. Ta je v njem zapisala, da zakona nista v neskladju z ustavo in ne kršita človekovih pravic istospolnih parov. Temu mnenju so sicer, kot je na twitterju sporočil minister za javno upravo Boštjan Koritnik (SMC), nasprotovali ministri iz vrst SMC, medtem ko so ga podprli ministri SDS in NSi. Slednje sicer ni presenetljivo, saj tudi v referendumskih kampanjah omenjeni stranki nista zagovarjali popolne izenačitve pravic istospolnih s heteroseksualnimi pari.
Kaže pa, da se nekoliko mehča mnenje javnosti glede teh vprašanj. Raziskava o izkušnjah in dojemanju diskriminacije, ki jo je lani novembra za zagovornika izvedla Mediana na reprezentativnem vzorcu 1007 oseb, starih od 18 do 75 let, in je objavljena v njegovem letnem poročilu, je pokazala, da 72 odstotkov vprašanih meni, da bi istospolni pari morali imeti možnost poroke. S trditvijo, da bi možnost posvojitve morala biti le za heteroseksualne pare, se ne strinja 58 odstotkov vprašanih, medtem ko se jih 28 odstotkov s tem strinja. Glede starševstva pa je 49 odstotkov menilo, da lahko dve ženski v partnerstvu enakovredno vzgajata otroka tako kot moški in ženska v partnerstvu, 43 odstotkov pa, da lahko dva moška.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
