Matija Stepišnik
Dr. Jurij Toplak, dr. Franc Grad, dr. Ciril Ribičič, dr. Saša Zagorc in dr. Igor Kaučič so kot vodilni slovenski pravniki za področje volilnega prava podpisani pod ustavnopravna izhodišča za uresničitev odločbe ustavnega sodiča številka U-I-32/2015. Ustavno sodišče je namreč z njo decembra lani ugotovilo, da je 4. člen zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ, ki določa območja volilnih okrajev, v neskladju z ustavo. Ustavni sodniki so DZ naložili, da mora neskladje odpraviti v dveh letih, torej do decembra 2020. Zakonodajalec ima namreč pri odpravi neustavnosti dve možnosti. Prva je, da preoblikuje volilne okraje v skladu z odločbo ustavnega sodišča, druga pa je ukinitev okrajev na ravni volilnih enot in uvedba prednostnega glasu, ki bo zagotavljal odločilen vpliv volivcev na dodelitev poslanskih mandatov.
O volilnem sistemu jutri v Mariboru
Profesorji Grad, Kaučič, Toplak in Zagorc ter direktor DVK Dušan Vučko bodo o svojih zamislih podrobno govorili na okrogli mizi "Volilni sistem, kako naprej?", ki bo v petek ob 15.30 v Mariboru na Alma Mater Europaea v okviru sedme mednarodne znanstvene konference Za človeka gre.
In kaj predlagajo kot rešitve pravniki?
Ključne so naslednje točke:
Opozorilo pred nevarnostjo
Spomnimo, kaj je v intervju za Večer konec decembra 2018 v zvezi s spremembami volilne zakonodaje povedal Borut Pahor: "Na srečanju štirih predsednikov smo dosegli načelno soglasje, da bi jaz kot predsednik republike konec tega ali v začetku prihodnjega leta načelno povprašal predsednike parlamentarnih strank, ali se strinjajo, da bi se najkasneje do konca januarja sestali na konzultacijah o pripravljenosti, politični volji na spremembe, ki so sedaj neizogibne. Spomnili se boste, da sem v podobno smer že poskušal leta 2014, ko smo se dokopali do nekaterih zaključkov, med njimi, da bi volilne okraje nadomestili z listami. In tedaj smo se strinjali o absolutnem preferenčnem glasu, da bi ustregli spremembi ustave iz leta 2000. Takrat se nismo odločili, da bi šli spreminjat okraje, ker da je tehnično in politično nemogoče, tako menim tudi sedaj. Če bi se odločili tako, daleč ne bodo prišli. Če bi se odločili za volilno enoto, za listo kandidatov z absolutnim preferenčnim glasom, pa mislim, da obstaja možnost, da bi v letu 2019 ali 2020 ustavna komisija in državni zbor sprejela ustrezne ustavne spremembe in Slovenijo rešila pred veliko nevarnostjo, ki bi se utegnila zgoditi na naslednjih rednih ali celo izrednih volitvah, če bi nanje šli brez ustreznih ustavnih prilagoditev. Videli smo, da se je tedanja predsednica ustavnega sodišča zelo izmikala odgovoru na vprašanje, ali bi bile takšne volitve legitimne ali celo legalne. Njen molk je bil zgovoren."
