Jasmina Detela
Za zadnji mesec v letu so značilni nekateri običaji, ki imajo korenine še v predkrščanskih časih. Kasnejša obdobja so nadela krščanski videz tudi adventu, ki velja za duhovno pripravo na božič. To je bil čas miru in spokoja. Ljudje so se izogibali pretiranemu veseljačenju in čas preživljali v zavetju doma. Danes si adventa brez venčkov in sveč ne predstavljamo več, pa vendar je ta navada mlajša, saj ljudje z njimi krasijo domove šele nekaj desetletij. Starejša je bila navada izdelovanja papirnih rož, s katerimi so v kmečkih hišah okrasili bogkov kot, kjer je visel križ, in tudi božično drevesce, ki so ga po starem obesili s stropa na sveti večer.
Kako so ljudje včasih praznovali ter kaj se je ohranilo in kaj prenašamo na potomce, kako na praznovanja vpliva vedno večje potrošništvo, smo se pogovarjali z etnologinjo Brigito Rajšter iz Koroškega pokrajinskega muzeja.
Kokoš praska nazaj, prašič rije naprej
Po cerkvenem koledarju predstavlja advent obdobje štirih nedelj pred božičem. "V času adventa ni bilo ne porok ne javnih zabav. Ljudje so se pripravljali na božič tudi z odrekanjem hrani. Petek je veljal za postni dan, takrat niso uživali mesa, pripravljali so mlečne jedi, jedi s krompirjem in fižolom, kot zabelo pa uporabljali olje in maslo. To je bil čas miru, spokojnosti, molitve in tihega pričakovanja. V predprazničnem času so gospodinje počistile domove. Nekaj dni pred božičem so spekli pogačo in kruh. Priljubljen je bil tudi sadni kruh. Dan pred božičem je veljal strogi post," razlaga Rajšterjeva.
December je bil včasih tih mesec, čas, ko so si ljudje vzeli čas zase
Dan, ko otroci tepežkajo odrasle
Praznični čas je nekaj posebnega za otroke. Včasih je veljalo, da jih je obdaroval le Miklavž, prvi od treh dobrih decembrskih mož. Druga dva sta po izvoru zelo mlada. V spremstvu parkljev in drugih bitij jim je prinesel darila, kot so suho sadje, rožiči, fige, morda še pletene nogavice. Obvezno jim je prinesel tudi šibo, z njo so na tepežni dan, 28. decembra, tepežkali odrasle in si na ta način prislužili kak priboljšek. Otroci so od hiše do hiše hodili s šibo, nikogar niso smeli izpustiti, saj naj bi udarec pomenil prenos življenjske moči in sile. Značilna praznika v decembru sta še štefanovo, ko poteka žegnanje konjev, in šentjanževo, ko se blagoslavlja vino.
