Ravno včeraj je žena pekla potico in sem kar šel iz kuhinje," razlaga 65-letni Ivan Oselj iz Šenčurja 24. decembra, ko se je moral oglasiti na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Tišina, cmok v grlu in solze v očeh takoj po prvi kemoterapiji, ko se zave, da bo letošnji božični večer preživel v pižami v bolniški postelji, medtem ko je prejšnja leta družina skupaj sedla za mizo k večerji, nato pa so šli k polnočnicam.
Več bi morali dati nase
Gorenjec, ki v nogometu vedno navija za Štajerce, v teh prazničnih dneh razmišlja, da bi morali bolj pametno živeti, se izogibati cigaretam, alkoholu, ponočevanju, jesti čim več zdrave hrane. "Sam sem bil 40 let kadilec, ampak danes vem, da ne bi nikoli več kadil," pove Ivan Oselj, ki je zadnjega prižgal pred mesecem dni. Sicer pa je bil vedno športnik - nogomet, kolesarjenje, hoja v hribe -, nekaj časa je ostalo še za druge hobije. "Dobro sem užival, dočakal sem penzion, česar moji otroci morda ne bodo, in vnučka sem dobil," našteje lepe stvari, ki življenju dajejo težo.
Želi, da bi bil spet zdrav, samo to
Da bi jih čim več ozdravelo
Sedmo leto že pa se z rakom bori 74-letna Sevničanka Berta Logar. "Ne sramujem se svoje golobučnosti, jaz sem ponosna nanjo," smeje pozdravi z bolniške postelje. Najprej je imela limfome na želodcu in jih uspešno premagala, zdaj ima drobnoceličnega hitro rastočega raka na pljučih. "Imam ga že vsepovsod, po kosteh, hrbtenici. Razpasel se je, ampak v tem trenutku mi ne dela večjih težav," pravi sogovornica, ki se ji že v glasu sliši, da je borka. "Ves čas sem sama skrbela zase, čeprav so mi govorili, da bom morala v dom ali negovalno bolnišnico. Sem posebna gospa, ki si je dala v tem času s pomočjo učencev in prijateljev, ki me zelo spoštujejo, renovirati stanovanje," s ponosom razlaga upokojena učiteljica.
Včasih sem pretiravala, se preveč razdajala. Včasih moraš kaj sam zase narediti
"Cenim malenkosti in se ne obremenjujem več"
"Večinoma bolniki tako ali tako spijo," pove medicinska sestra z radioterapevtskega oddelka Onkološkega inštituta Tjaša Okorn, da za praznike na onkologiji ni veliko drugače kot sicer. Vseeno pa zdravstveni delavci skušajo bolnikom približati božično-novoletne praznike. "Okrasili smo oddelek, postavili novoletne jelke. Otroci zaposlenih porišejo platna in svoje risbe prispevajo za okrasitev," razlaga Tjaša Okorn. Na božični večer je obrok bolj praznično obarvan, pred tem jih obišče ena od prostovoljk, zaigra na kitaro, zapoje in pričara nekaj veselja. "Seveda pa bi bil vsak raje doma, z družino. Je hudo, a mnogi se tudi sprijaznijo," še pove medicinska sestra.
