"V Sloveniji je v letu 2017 nastalo skoraj 131.800 ton odpadne hrane ali povprečno 64 kilogramov na prebivalca. Polovico odpadne hrane so proizvedla gospodinjstva. V gospodinjstvih nastala odpadna hrana je bila 11 odstotkov vseh v gospodinjstvih nastalih komunalnih odpadkov," so zapisali na Statističnem uradu Slovenije.
Kot je še mogoče prebrati, se je količina odpadne hrane v obdobju med letoma 2013 in 2016 povečevala, lani pa je glede na prejšnje leto nekoliko upadla. V letu 2017 je vsak prebivalec Slovenije zavrgel povprečno 64 kilogramov hrane ali 4 odstotke manj kot leto prej, ko jo je zavrgel povprečno 67 kilogramov, in hkrati 11 odstotkov več kot v 2013, ko jo je zavrgel povprečno 57 kilogramov.
62 odstotkov odpadne hrane so bili neužitni deli
Od skoraj 131.800 ton odpadne hrane – toliko smo je namreč proizvedli v Sloveniji v letu 2017 – je bilo po oceni 38 odstotkov užitnega dela, ki bi ga lahko z ozaveščanjem in pravilnim odnosom do hrane zmanjšali ali preprečili. 62 odstotkov odpadne hrane so bili neužitni deli, na primer kosti, koščice, olupki, jajčne lupine, lupine, luščine, ki se jim večinoma ne da izogniti.
"Polovica vse odpadne hrane nastane v gospodinjstvih. V letu 2017 so gospodinjstva v Sloveniji proizvedla skoraj 67.600 ton odpadne hrane; v primerjavi z 2016 je bila ta količina za nekaj več kot odstotek manjša, v primerjavi z 2013 pa za nekaj več kot 7 odstotkov večja," so zapisali na Statističnem uradu Slovenije.
Kje konča odpadna hrana?
Nekoliko več kot desetina odpadne hrane nastane v distribuciji in trgovinah z živili zaradi poškodb pri transportu, nepravilnega skladiščenja, pretečenega roka uporabe idr. V letu 2017 je v tej dejavnosti nastalo okoli 13.100 ton odpadne hrane ali skoraj 10 odstotkov manj kot v letu 2016, ko je v omenjeni dejavnosti nastalo okoli 14.500 ton odpadne hrane.
Malo manj kot desetina odpadne hrane nastane pri proizvodnji hrane (vključno s primarno proizvodnjo hrane). V letu 2017 je v tej dejavnosti nastalo skoraj 10.500 ton odpadne hrane, kar je okoli 2 odstotka manj kot v 2016, vendar pa hkrati za skoraj 32 odstotkov več kot v letu 2013. Ostanki organskega izvora, ki izhajajo iz dejavnosti proizvodnja hrane in se preusmerjajo v proizvodnjo krme za živali, ne sodijo med odpadno hrano.
Odpadna hrana, ki konča v sistemu ravnanja z odpadki, se v največji meri predela v bioplinarnah, sledi predelava v kompostarnah. Delež odpadne hrane, ki se je predelala v bioplinarnah, se je v obdobju 2013–2016 povečeval (s 35 odstotkov v 2013 na 48 odstotkov v 2016), v letu 2017 pa je nekoliko upadel (na 46 odstotkov). Delež odpadne hrane, ki se predela v kompostarnah, se je v letih od 2013 do 2017 gibal med 29 in 34 odstotkov. V 2017 se je v kompostarnah predelalo skoraj 39.600 ton odpadne hrane ali 30 odstotkov v tem letu nastale odpadne hrane.
Po letu 2015 je treba skladno z veljavno odpadkovno zakonodajo vso odpadno hrano, ki se zbere skupaj z mešanimi komunalnimi odpadki, pred odlaganjem biološko stabilizirati v obratih za mehansko biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov (MBO). Delež odpadne hrane, ki se pred odlaganjem biološko stabilizira, se je v obdobju 2013–2017 povečal in je v 2017 znašal 22 odstotkov, še piše Statistični urad Slovenije.
Drugo ravnanje z odpadno hrano zajema postopke, kot so sosežig in sežig, ponovno rafiniranje olja, drugi postopki biološke predelave ter odlaganje. V obdobju 2013–2017 se je zmanjšal delež drugega ravnanja z odpadno hrano (s 23 odstotkov v 2013 na 2 odstotka v 2017), predvsem zaradi zmanjševanja količin neposredno odložene odpadne hrane.
