Najtežji preizkus za vlado in koalicijo bo rebalans proračuna, je dan po božiču v pogovoru za Radio Slovenija dejal premier Marjan Šarec o tem, na kateri oviri se utegne njegova manjšinska vlada spotakniti. Rebalans proračuna za letošnje leto bo ministrska ekipa predvidoma potrjevala na jutrišnji vladni seji, v parlamentu pa predvidoma v začetku marca. Tedaj bo morala koalicija, po možnosti skupaj z Levico, strniti vrste in spraviti v življenje ta najpomembnejši vladni dokument, ki prek leta daje ministrstvom takt za sprejemanje ukrepov. A po prvih preverjanjih minulega tedna večjih zapletov ni pričakovati, saj do zdaj nobena koalicijska partnerica - finančni minister Andrej Bertoncelj je razrez proračuna ustno predstavil vsem koalicijskim poslanskim skupinam - (še) ni nakazala resnejših pomislekov.
GZS: Rebalans sloni na preoptimistični oceni rasti BDP
Po oceni analitske službe pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) je predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna preveč ambiciozen oz. pripravljen na preveč optimistični oceni gospodarske rasti. Načrtovani odhodki so za 530 milijonov evrov višji od lanskih, vendar pa je ocena prihodnje gospodarske rasti nižja, kot je bila v letu 2018, so zapisali v sporočilu za javnost.
Kračun: "Gospodarstvo je za zdaj še visoko v ciklu"
Predsednika Fiskalnega sveta dr. Davorina Kračuna pa vladni proračunski nameni skrbijo. Že lani decembra ob najavi proračunskih okvirov so vlado opozorili, da bi letos po predlaganem rebalansu s proračunom porabila okoli 270 milijonov evrov preveč. Spomnili so jo, da živimo v časih, ki so polni neznank, in jo pozvali k spoštovanju fiskalnih pravil. Toda minister Bertoncelj je odgovoril, da se mu zdi dovolj, če dajo za slabe čase v proračunu na stran 170 milijonov evrov. Pa tudi, da je "pristaš pametnega pristopa" k oblikovanju proračuna, nikoli pa ne bo podpisal proračunskega minusa. "Finančni minister meni," je včeraj za Večer pokomentiral ministra Kračun, "da so opravili glavnino dela že s predvidenim znižanjem deleža javnega dolga z 71 odstotkov BDP na 67 odstotkov." Fiskalni svet pa mora opozoriti, da relativno znižanje dolga ni zadosten pogoj za oblikovanje vzdržnih javnih financ in da so za vzdrževanje strukturnega ravnovesja po izračunu iz zakona o fiskalnem pravilu izdatki za 270 milijonov evrov previsoki. "Zakon o fiskalnem pravilu je kršen," je zatrdil Kračun.
Izdatki se neizmerno povečujejo, vlada le gasi
Kar za skoraj 1,2 milijarde evrov višji izdatki sektorja država v letu 2019 so zaskrbljujoči. "Po naših izračunih bi smeli biti višji samo za okoli 920 milijonov evrov, kar je tudi veliko povečanje porabe. Toda tega enormnega povečanja vlada ne spremlja s strukturnimi ukrepi, ki bi v javni bilanci v bodoče zagotavljali ravnovesje. Manjkajo ukrepi, ki bi merili nekoliko dlje v prihodnost. Tokrat s tako porabo vlada v veliki meri samo gasi požar. Upošteva zgolj enkratno povečanje plač, da so interesne skupine ta hip zadovoljene, ne pa tudi dolgoročnega ravnovesja, v katerem so plače v javnem sektorju ena plat medalje, njegova učinkovitost pa druga. Ukrepi pa morajo zagotavljati oboje. Podobno velja za težave zaradi staranja prebivalstva in v zdravstvu. Zanj gre vedno več denarja, problemi pa niso rešeni, kar ve vsakdo, ki je že poskušal priti do specialista z napotnico zelo hitro. To, kar prebivalstvu zagotavljajo, torej zdravstveno oskrbo, v praksi ne funkcionira.
Vlada za potrditev rebalansa ne potrebuje nujno Levice
Manjšinska vladna koalicija, ki šteje 43 poslank in poslancev v državnem zboru, načeloma za zagotovitev zadostne podpore v državnem zboru potrebuje glasove Levice. A za potrditev proračuna absolutna večina ni potrebna, povrhu vsega lahko morda koalicija računa tudi na dva glasova predstavnikov narodnostnih manjšin, ki sta z vladno stranjo sklenila sporazum o sodelovanju. Tedaj sta javnosti sporočila, da sta pripravljena biti tudi "jeziček na tehtnici". Z njuno podporo bi vladna koalicija brez glasov Levice štela 45 glasov, kar je natanko polovica. Do rebalansa se sicer še nista opredelila.
Kaj pričakuje fiskalni svet
"Fiskalni svet je poslal oceno državnemu zboru in ta je tisti, ki o vladinem predlogu rebalansa letošnjega proračuna odloča. Moč Fiskalnega sveta je v naši kredibilnosti in javnosti. Tako kot drugi fiskalni sveti v EU sodelujemo v procesu sprejemanja proračunov, ti postanejo na ta način transparentnejši, povečuje pa se tudi odgovornost nosilcev ekonomske politike pri sprejemanju odločitev. Saj ne pričakujemo, da bodo zaradi našega mnenja takoj spreminjali načrte, vlada in parlament pa se morata zavedati, da je tudi s pomočjo naše aktivnosti sprejemanje proračunov na očeh javnosti," je spomnil predsednik Fiskalnega sveta dr. Davorin Kračun.
