Vlada je na včerajšnji seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) sindikatom in delodajalcem predstavila izhodišča za tretji protikoronski zakon, katerega glavni ukrep je shema subvencioniranega skrajšanega delovnega časa. Minister za delo Janez Cigler Kralj je poudaril, da snujejo predlog sofinanciranja skrajšanega delovnega časa, po katerem bi država z evropskimi sredstvi sofinancirala do polovice delovnega časa posameznega delavca, oziroma od 20 do 35 ur skrajšanega delovnika. O predlogu za podaljšanje subvencioniranja začasnega čakanja na delo, ki se izteče konec maja, pa je dejal, da se bodo o njem še pogovarjali, vendar pa na ministrstvu menijo, da ga bo subvencioniranje skrajšanega delovnega časa ustrezno nadomestilo. Shema, za katero naj bi bilo po prvih ocenah namenjenih od 500 milijonov do milijarde evrov, naj bi predvidoma veljala do 31. decembra letos.
Od 110 do 440 evrov subvencije
Neuradno je za subvencije predvidenih okoli sto milijonov evrov evropskega kohezijskega denarja, preostalo bo moral pristaviti še proračun. Višina subvencije bi bila fiksna glede na obseg skrajšanega delovnega časa zaposlenega. Ta se giblje okoli 440 evrov bruto za subvencioniranje za 20 ur skrajšanega dela in okoli 110 evrov bruto za 5 ur. Do pomoči bodo upravičeni delodajalci, ki bodo dokazali, da več kot 10 odstotkom zaposlenih ne morejo zagotoviti več kot 90 odstotkov dela, po zgledu sosednje Avstrije. To bo veljalo za zasebni sektor, in sicer za največ pet mesecev. Ob tem zaposlenega, za katerega bo podjetje koristilo subvencijo, še en mesec po izteku ne bo smelo odpustiti. Cigler Kralj je med predvidenimi ukrepi iz tretjega protikoronskega zakona izpostavil še vavčerje za koriščenje storitev pri slovenskih turističnih ponudnikih, s katerimi želijo pomagati panogi, ki je med najbolj prizadetimi. Niso pa ti vavčerji zamišljeni kot nadomestilo za del regresa za letni dopust, je zagotovil Cigler Kralj. Neuradno naj bi vsak polnoletni ali delovno aktivni državljan prejel vavčer za okoli 200 evrov, ki bi ga lahko unovčil pri ponudnikih turističnih storitev v Sloveniji. Kot je nedavno napovedal gospodarski minister Zdravko Počivalšek, bi lahko mali in mikro podjetniki ter podjetja turističnega sektorja zaprosila za pet tisoč do 40 tisoč evrov ugodnih posojil preko Slovenskega podjetniškega sklada. Država naj bi oblikovala tudi sklad v skupni vrednosti 16 milijonov evrov, iz katerega bi turistična panoga črpala nepovratna sredstva za lažji zagon.
Zaradi ukrepov višja gospodarska aktivnost
Rezultati simulacij delovanja javnofinančnih ukrepov fiskalnega sveta kažejo, da bi bila letos gospodarska aktivnost zaradi ukrepanja za približno 1,5 do 2 odstotka višja od tiste, če teh ne bi bilo. "A ugoden makroekonomski učinek sprejetih ukrepov bi se lahko odrazil v poslabšanju javnofinančnih agregatov," je opozoril fiskalni svet, ki mu predseduje Davorin Kračun.
Simulacije fiskalnega sveta kažejo, da bi se primanjkljaj sektorja država v prvem letu zaradi sprejetih ukrepov povečal za okoli 3 do 3,5 odstotne točke, v naslednjih letih pa naj bi se izenačil z ravnjo primanjkljaja iz osnovnega scenarija.
Simulacije kažejo tudi, da so multiplikativni učinki sprejetih ukrepov razmeroma majhni. "To je pričakovano, saj so ukrepi namenjeni predvsem preprečevanju občutnega gospodarskega upada in prekomernega povečanja brezposelnosti," so dodali. (sta)
