Vremenoslovci v tem tednu napovedujejo visoke temperature, ki prinašajo prvi letošnji vročinski val. Danes bo povečini sončno, na zahodu občasno zmerno oblačno, popoldne lahko predvsem v gorskem svetu nastane kakšna vročinska nevihta. Pihal bo šibak veter vzhodne do južne smeri. Najvišje dnevne temperature bodo od 29 do 33°C.
Jutri bo sprva pretežno jasno, sredi dneva in popoldne pa delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Nastale bodo krajevne nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 14 do 20, najvišje dnevne od 27 do 33 °C. Tudi v sredo in četrtek bo sončno in vroče.
Posamezniki še posebej ogroženi
Kadar temperatura hitro narste, kot to pričakujemo v tem tednu, telo nima časa za prilagoditev, da bi lahko povsem normalno delovalo v takšnih razmerah. To lahko pripelje do številnih težav, denimo toplotne izčrpanosti, krčev in sončarice.
Po poročanju Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) lahko vročina posebej prizadene starejše in otroke pa tudi bolnike. Bolj ogroženi so bolniki z obolenji, ki vplivajo na uravnavanje toplote v telesu, na mobilnost in sposobnost presojanja (na primer bolniki s srčno žilnimi obolenji in obolenji dihal, diabetiki, bolniki z obolenji ledvic, bolniki z duševnimi motnjami, nepokretni). Vročina je nevarna tudi za osebe s socialno-ekonomskimi problemi (ljudi z nizkim socialno-ekonomskim statusom, brezdomce, socialno izolirane, prebivalce, ki imajo slabši dostop do zdravstvenih ustanov), osebe, ki so dodatno izpostavljene nekaterim dejavnikom iz okolja (onesnaženemu zraku; imajo slabše bivalne pogoje: bivajo v podstrešnih stanovanjih, v slabše prezračenih ali prenatrpanih prostorih, brez naprav za klimatizacijo; delavce, ki delajo na prostem in prebivalce mest).
Kako pomagati drugim?
Po nasvetu NIJZ, moramo biti posebej pozorni na posameznike, ki so v času vročinskega vala posebej ogroženi.
- Nikoli ne puščamo nikogar v zaprtem, parkiranem avtomobilu.
- V primeru pregretja bolnika umaknemo na hladno - v senco ali hladen prostor.
- Kadar gre za vročinsko kap, takoj pokličemo zdravniško pomoč, obolelega ves čas hladimo.
- Z zdravnikom se posvetujemo, tudi če imamo neobičajne težave, ki ne minejo ali se večajo.
Pozorni moramo biti tudi na hrano
V času največjih toplotnih obremenitev ne smemo pozabiti na zaščito pred soncem. V času njegove največje moči, to je med 10. in 17. uro, poiščimo senco. Zaščitimo se s sončnimi očali, pokrivalom za glavo, primernimi oblačili ter s širokospektralno zaščitno kremo s sončnim zaščitnim faktorjem najmanj 30.
V vročini se tudi hrana hitreje pokvari. Bodimo pozorni na varnost hrane, ki jo uživamo in pravilno ravnanje s hrano. Zdravila shranjujemo na primerni temperaturi v skladu z navodili proizvajalca. Upoštevamo nasvete zdravnika.
Kako je s klimami?
"Zavedati se moramo tudi morebitnih negativnih učinkov napačne uporabe klimatske naprave. Pogoste napake so, da hladimo prekomerno - preveč in prehitro, da so temperature nastavljene prenizko, da so naprave usmerjene v ljudi namesto stran … Vse to lahko povzroči slabo počutje, glavobol in druge težave opisane spodaj (sindrom bolne zgradbe). Prevelika razlika v zunanji in notranji temperaturi zraka lahko povzroči poslabšanje astme, ali rinitisa (tj. vnetja nosne sluznice). Otroci, starejši ljudje in bolniki so na temperaturne razlike še veliko bolj občutljivi kot odrasli," opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
V poletnih mesecih, ko zunanje temperature presegajo 30° Celzija, je treba temperaturo v prostoru, če ga ohlajamo s klimatsko napravo, ustrezno prilagoditi. Razlika med temperaturo v klimatiziranem prostoru in zunanjo temperaturo naj bo nastavljena glede na toplotno ugodje in zdravstveno stanje posameznika. Predvsem pa se moramo izogibati neposrednemu pihanju ohlajenega zraka iz klimatske naprave, še opozarjajo na NIJZ.
Vročina lahko prinese tudi bolezni
V primeru, da se zgoraj navedenih priporočil ne držimo v zadostni meri, lahko nastopijo zdravstvene težave. Ena takšnih težav je sončarica, ki lahko prizadene ljudi vseh starosti. "Sončarica je akutno stanje, ki lahko resno ogrozi vaše zdravje in življenje. Nastopi, če je nezavarovana (nepokrita) glava dalj časa neposredno izpostavljena soncu. Če se pridruži še dolgotrajna izpostavljenost telesa previsokim temperaturam in visoki vlažnosti ter velikemu naporu, odpove mehanizem za uravnavanje telesne temperature in nastopi toplotni udar. Ker telo ni sposobno oddajati toplote, se lahko telesna temperatura zelo zviša. Zaradi tega so ogroženi pomembni življenjski procesi v telesu," poroča portal eZdravje. Najpogostejši smptomi so suha in vroča koža, ki je na začetku pordela, kasneje pa bleda ali vijolična, nezmožnost znojenja, pospešeno in plitvo dihanje, pospešen srčni utrip, telesna temperatura je 40 °C ali celo več, dvig temperature je premo sorazmeren z dehidracijo telesa, glavobol, zmedenost in omotičnost.
