Ustavno sodišče je pred dvema letoma odločilo, da so med volilnimi okraji pri volitvah za poslance v državni zbor prevelike razlike v velikosti. V praksi ima tako največji okraj Grosuplje 30.381 volivcev, najmanjši Hrastnik pa 8523 volivcev. Predsednik republike Borut Pahor je zato sprožil intenziven dialog o uskladitvi volilne zakonodaje z ustavo. V začetni fazi pogovorov je prevladoval optimizem, da bi lahko odpravili volilne okraje in uvedli preferenčni glas, s čimer bi zadostili tudi ustavnemu določilu, da imajo volivci prevladujoč vpliv na dodelitev mandatov kandidatom za poslance. Za tak predlog bi morali zbrati 60 glasov poslancev, a so jim na marčevskem glasovanju zmanjkali trije.
Koalicija je nov predlog že preučila
Na ministrstvu za javno upravo (MJU) so zato pripravili dva predloga, ki spreminjata meje volilnih okrajev, za kar bo potrebna navadna večina, rešitev pa bi prav tako zadostila odločbi ustavnega sodišča. Tako imenovani predlog A predvideva spremembe v mejah 13 volilnih okrajev, predvsem tistih, ki po velikosti najbolj izstopajo. Predlog B pa spreminja vsakega od 88 volilnih okrajev. Oba predloga je ministrstvo za zdaj poslalo koalicijskim strankam, ki so imele do petka čas, da podajo svoje pripombe.
Kot vse kaže, bodo stranke lažje sprejele manj popravkov, torej predlog A, vendar pa ga še niso potrdile.
Hojs predlagal spremembo volilnih upravičencev
Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je na twitterju opozoril na potrebne spremembe volilne zakonodaje na lokalni ravni, in sicer naj se spremeni del, ki govori o volilnih upravičencih, tako da bi ti bili zgolj državljani Republike Slovenije. Zakon o lokalnih volitvah trenutno predvideva, da imajo na lokalnih volitvah volilno pravico tudi državljani Evropske unije, ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji, in prav tako drugi tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje v Sloveniji.
"Različne države imajo glede tega različne ureditve. V EU velja, da imajo na lokalnih volitvah državljani EU prav tako volilno pravico tam, kjer imajo stalno prebivališče. Glede držav, ki so zunaj EU, pa imajo različne države različna pravila," je pojasnil pravnik Jurij Toplak.
Hojs je še dejal, da bo treba preučiti, kaj je glede na direktive EU mogoče, da pa so tretje države iz tega gotovo lahko izključene. Pojasnil je še, da je splošni predlog posredoval na pristojno ministrstvo za javno upravo, tam pa pravijo, da predloga niso prejeli.
"Počakali bomo na končni izdelek MJU, da vidimo, ali bodo upoštevali naše pripombe. Rešitve ne bomo rušili, je pa res, da naši organi še niso sprejeli drugačnega stališča. Vemo, da že od začetka bolj podpiramo ukinitev volilnih okrajev," je dejal Jožef Horvat, vodja poslanske skupine NSi. V Desusu so podali pripombo k ukinitvi volilnega okraja Hrastnik; ravno tam je bil izvoljen njihov poslanec Ivan Hršak, ukinitev tega okraja pa bi mu otežila zmago na naslednjih volitvah. Tudi v SMC si želijo popravkov, a kakšnih, nam niso zaupali. SDS se nagiba k rešitvi A in pripomb nima, saj gre za predlog, ki je nastal kot posledica njihovih pripomb.
Opozicija vztraja pri ukinitvi okrajev
Na MJU bodo izčiščeno verzijo novega predloga pripravili do sredine tega tedna in ga poslali vsem parlamentarnim strankam. Takrat bodo pripombe lahko podale še koalicijske stranke, nato bo sledilo glasovanje. Za tak predlog bi bila potrebna navadna večina. Kot je še dejal Jožef Horvat iz NSi, bi sicer koalicija lahko zbrala potrebnih 46 glasov, vendar bi si želeli tudi podpore kakšne opozicijske stranke, saj da volilna zakonodaja ni le stvar koalicije, ampak vseh. A opozicija za zdaj ostaja naklonjena ukinitvi volilnih okrajev in uvedbi preferenčnega glasu. Koalicija ustavnega loka (KUL) skupnega stališča sicer še ni izoblikovala, vendar pa večina spodbuja ukinitev volilnih okrajev. V SAB so celo pripravili pobudo o spremembi volilne zakonodaje na način, da bi na naslednjih parlamentarnih volitvah uporabili prednostni glas, tako kot na evropskih ali lokalnih volitvah. Čeprav je ta predlog marca že propadel, bo predsednica SAB Alenka Bratušek namero o obuditvi relativnega prednostnega glasu predstavila opozicijskim partnerjem.
Predlog A predvideva spremembe v mejah 13 volilnih okrajev, predvsem tistih, ki po velikosti najbolj izstopajo
V imenu KUL pa je Jože P. Damijan še kritičen do skrivnih usklajevanj koalicije, ki da se usklajuje brez opozicijskih strank. "Vlada je državo in državljane pripeljala v situacijo, ko je zadani ustavni rok povsem blizu, opozicija pa ne ve nič o tem, kaj se dogaja. Kar v bistvu onemogoča, da bi bil zakon pravočasno sprejet, razen če ga bo vlada izsilila prek nujne seje, kar bi bilo za tak zakon nezaslišano," je dejal.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
