Darja Kocbek
Med kmetijskimi podjetji, ki imajo od sklada kmetijskih zemljišč v zakupu več kot 400 hektarjev državnih kmetijskih zemljišč, in kmeti, ki bi radi zakupili več skladovih zemljišč, pa jih ne morejo dobiti, se je vnel hud spopad. Izzvalo ga je ministrstvo za kmetijstvo s predlogom zakona, v katerem predlaga postopno uvedbo omejitve za zakup skladovih zemljišč na največ 100 hektarjev.
"Omejitve ogrožajo prehransko varnost"
Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, katere člani so podjetja, ki imajo v zakupu največ skladovih zemljišč, je pri ekonomski fakulteti v Ljubljani naročila študijo, na podlagi katere trdi, da bi uvedba predlagane omejitve za zakup državnih zemljišč ogrozila prehransko varnost Slovenije. Po besedah izvajalca študije, profesorja Jožeta P. Damijana, je predlog ministrstva tudi pravno sporen, saj nesorazmerno posega v pravice zakupnikov zemljišč do svobodne gospodarske pobude.
Erjavec: Strokovna nerazvitost
Profesor na ljubljanski biotehniški fakulteti Emil Erjavec pravi, da prehranska varnost pomeni, da ima prebivalstvo zagotovljeno oskrbo z dovolj hrane prehransko zadovoljive kakovosti. To je argument za države v razvoju. Da ga uporabljamo v slovenskih razmerah, kaže na našo strokovno nerazvitost. Ključna vprašanja so trajnost, učinkovitost, pravičnost, ki jih v tej razpravi ni slišati. Po zemlji, ki bi bila na voljo z omejitvijo zakupa, bi posegali razvitejši proizvajalci, in realno ni pričakovati, da bi prišlo do večjih odmikov v obsegu pridelane hrane. Slovenija ima po Erjavčevih besedah strukturno kmetijsko krizo, po zemlji povprašujejo predvsem rastoče družinske kmetije. Zato bi po zgledu razvitejših držav iz preteklosti potrebovali zemljiške banke in sklade, ki bi zemljo preusmerjali na demokratičen (vključitev deležnikov) in ekonomsko učinkovit način k njim. To bi lahko počel sklad kmetijskih zemljišč, precej drugačen, kot je danes.
Bogovič: Ne špekulantom, da zdravim kmetijam
Evropski poslanec in nekdanji kmetijski minister Franc Bogovič namero ministrstva za kmetijstvo načelno podpira. Razume jo kot spodbudo pri dostopanju do zemlje za družinske kmetije. To je tudi v skladu s splošno usmeritvijo reforme Skupne kmetijske politike EU, ki povečuje podporo za prve hektarje kmetijskega gospodarstva do višine povprečne velikosti kmetije v državi članici in omejuje neposredna plačila do višine 100.000 evrov. Namen te reforme je preusmeriti neposredna plačila od velikih kmetijskih sistemov in finančnih špekulantov, ki si predvsem na vzhodu Evrope lastijo tisoče hektarjev zemlje, na zdrave, družinske kmetije, ki proizvajajo hrano za trg. Ali bo omejitev zakupa ogrozila prehransko varnost, pa je po Bogovičevem mnenju špekulacija.
