(PRED)POROČNA POGODBA: Kaj bo moje in kaj tvoje, če se zalomi

Maj je mesec porok. Večina parov pri nas, še zlasti mladih, ki prvič stopajo na skupno pot, ta pomembni življenjski dogodek načrtuje že veliko časa prej. Treba je izbrati pravi kraj za poroko, obleko, prstana, pripraviti seznam gostov in še bi lahko naštevali. Zelo redki pa razmišljajo tudi o predporočni pogodbi.

Mladi so proti, ker ubija romantiko

"Predvsem mladi imajo do takšne pogodbe pri nas zelo odklonilen odnos. Menijo, da razmišljanje o morebitni razvezi in delitvi premoženja, ki ga bodo skupaj ustvarili, pač ne sodi v čas pred romantično poroko. Ko smo mladi, verjamemo v večno ljubezen. Sploh nočemo pomisliti, da bi partner, ki ga ljubimo, lahko bil do nas kdaj tudi slab, kaj šele, da se bomo morda čez leta znašli na sodišču in se tožili za skupno premoženje, zato tudi dobronamerni nasveti staršev ali drugih, ki imajo več izkušenj v življenju, v takšnih primerih ne padejo na podla tla. Prej nasprotno, naletijo na očitke: a ti dvomiš o najini zvezi in ljubezni?" pravi dr. Veronika Podgoršek, terapevtka, specializirana za partnersko in družinsko terapijo. Starejši običajno stopajo na skupno življenjsko pot bolj previdno, marsikdo med njimi ima tudi že slabo izkušnjo iz prejšnje zakonske zveze. Zato vedo, da se je s partnerjem, s katerim se odločajo za skupno življenje, priporočljivo pogovoriti tudi o tem, kako se bo razdelilo skupno premoženje, če bo šlo kaj narobe. Vedo namreč, da ko je romantike konec, se šele začne pravo življenje v dvoje, ki mu marsikdo iz takšnih ali drugačnih razlogov ni kos. Mimogrede, statistika je neusmiljena, saj kaže, da se pri nas skoraj polovica parov razide. Takrat se običajno začne tudi preštevanje mojega, tvojega, najinega premoženja. Pri razdelitvi premoženja lahko partnerja seveda ubereta pot zakonitega premoženjskega režima, ki pravi, da se skupno premoženje deli na polovico, vsak od partnerjev pa lahko obdrži svoje posebno premoženje. Ob delitvi premoženja se velikokrat zaplete tudi, ko eden od partner zatrjuje, da je tekom zveze prispeval več kot polovico, in mora večji delež zahtevati s tožbo ter sodišču tudi dokazati svoj višji prispevek. Sicer pa se lahko partnerja ob razvezi zakonske zveze seveda tudi sporazumno dogovorita o delitvi premoženja, ki ni nujno deljeno v razmerju 50:50.

Pogodba se lahko sklene tudi po poroki

Po novem, od 15. aprila, se lahko premoženjska razmerja uredijo že pred sklenitvijo zakonske zveze in se morebitnim kasnejšim zapletom izognemo tudi s predporočno pogodbo, oziroma natančneje, s pogodbo o ureditvi premoženjskopravnega razmerja, ki lahko povsem po želji obeh partnerjev na novo določi delitev tako skupnega kot tudi posebnega premoženja med njima. Predporočna pogodba namreč ni pravi izraz, pojasnjuje dr. Suzana Kraljić, izredna profesorica na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru. Termina predporočna pogodba v novem družinskem zakoniku ni, uporablja se zgolj v laični javnosti, kar je lahko tudi zavajajoče, saj se za podpis takšne pogodbe lahko odločijo tudi zakonska ali zunajzakonska partnerja pa tudi partnerja partnerske zveze, ki živita skupaj že več let. Torej partnerja si lahko razdelita skupno in posebno premoženje tako, kot njima ustreza, lahko tudi en partner prejme vse in drugi nič, pomembno je le, da vsebina ne nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom. Del pogodbe sta lahko tudi sporazum o medsebojnem preživljanju in sporazum o preživnini za primer razveze zakonske zveze. Kraljićeva opozarja, da mora biti po zakonu pogodba o ureditvi premoženjskopravnega razmerja sklenjena v obliki izvršljivega notarskega zapisa. Seveda so tudi, če se sklene takšna pogodba, kasneje še vedno možni spori, predvsem o tem, kaj je posebno in kaj skupno premoženje. Pa tudi, če se bo izkazalo, da je bila tovrstna pogodba sklenjena zaradi grožnje ali v zmoti ali zaradi prevare.

Več je povpraševanja, ne pa tudi podpisovanja

Sicer pa pravi, da je pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij treba gledati v luči avtonomije, ki jo daje zakoncema, da svoja premoženjska razmerja uredita premišljeno in zavestno ter v skladu z njunimi pričakovanji in željami. "Sklenitev pogodbe jima daje določeno varnost, predvidljivost in možnost, da se lahko tudi s tem izogneta morebitnim sporom. Poudariti je treba, da ima romantika ob sklenitvi zakonske zveze seveda veliko vlogo, a današnji zakonci stopajo v zakonsko zvezo precej starejši kot nekoč in so seveda mnogo bolj ozaveščeni o pomenu zakonske zveze in iz nje izhajajočih pravnih posledic. Ne gre prezreti, da sklenitev tovrstne pogodbe lahko pripomore tudi k okrepitvi razmerja, saj bo predvidoma rezultat medsebojne komunikacije in dobre premišljenosti glede obstoječega pa tudi bodočega premoženjskega statusa obeh zakoncev. Pogodba lahko torej tudi pripomore k utrditvi partnerskega razmerja in medsebojnega zaupanja," meni Kraljićeva.