Ponujen izziv Šabedru, ki je po odhodu Sama Fakina kandidat za ministra za zdravje, Golobič vidi kot veliko priznanje za uspešno vodenje osrednje zdravstvene ustanove. Napovedal je, da se bo svet Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana ponovno sešel ob imenovanju Šabedra za ministra in nato sklepal o nadaljnjih korakih.
Če bo Šabeder dobil podporo v DZ in bo postal minister, bo podal odstopno izjavo z mesta generalnega direktorja UKC, potem se bo sestal svet zavoda, sprejel odstopno izjavo in imenoval vršilca dolžnosti. Neuradno pa je slišati, da bi začasno vodenje UKC lahko prevzel poslovni direktor pediatrične klinike Teodor Žepič.
Golobič pričakuje, da bo novo vodstvo nadaljevalo optimizacijo poslovnih procesov, kar pomeni tudi nadaljnje velike pritiske. "Dolgoročni razvoj prinaša le odločno sodelovanje s poslovnimi partnerji ter odprtost za ideje zaposlenih. Vsekakor mora biti to oseba, ki bo prevzela odgovornost za vodenje 8376 zaposlenih, pri čemer jo čaka čaka veliko izzivov," je poudaril Golobič.
Ob tem je zatrdil, da je kot predsednik sveta zavoda zadovoljen z delom dosedanjega vodstva UKC Ljubljana in to kljub dejstvu, da je UKC Ljubljana eden od treh zavodov, ki niso dosegli ciljev glede finančnih učinkov sanacije in zmanjševanja izgube. "Večina razlogov, ki so vplivali na končni rezultat, ni povezanih z delom vodstva. Predvsem gre za sistemske ukrepe na ravni države, kot so povečana plačna masa," je pojasnil Golobič.
Za leto 2018 so dosegli 80 odstotkov zastavljenih sanacijskih načrtov, torej osem milijonov evrov od načrtovanih 10 milijonov evrov, so ob tem spomnili v UKC Ljubljana. Nekateri učinki sanacijskih ukrepov se bodo po njihovih napovedih pokazali letos.
Po Golobičevi oceni tako v primeru kliničnega centra ni izpolnjen noben od zakonskih pogojev, na podlagi katerih bi minister za zdravje na predlog sanacijskega odbora lahko razrešil vodstvo bolnišnice. Dnevnik je danes namreč spomnil, da zakon o sanaciji bolnišnic, ki je bil sprejet leta 2017, določa, da mora minister za zdravje razrešiti vodstva bolnišnic, ki sanacijskega programa ne uresničuje tako hitro, kot so si ga zastavili.
V UKC so v pojasnilo o doseženih rezultatih za STA še navedli, da so lani na bolnišničnih oddelkih zdravili 118.744 bolnikov, kar pomeni za 1,5 odstotka več od načrtovanega programa. Obravnavali so več bolnikov, kot jih je bil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pripravljen plačati, tudi zato, ker so "ohranjali dostopnost do zdravstvenih storitev na ravni prejšnjih let.
Ob tem so vnovič opozorili, da zakon o sanaciji ni predvidel nekaterih dogodkov, ki so vplivali na poslovanje zavoda. V letu 2018 so se za 15,5 milijona evrov povišali stroški dela iz naslova napredovanj, višjih regresov, ki so bili le deloma (v višini 11 milijonov evrov) pokriti iz splošne dejavnosti, kar pomeni, da je bilo 4,5 milijona evrov nepokritih. Ob tem ZZZS 1,4 milijona evrov izvedenega programa ni plačal. Za 1,2 milijona evrov so se povišali stroški energetskih virov na trgu, na katere nimajo vpliva, so pojasnili.
"Če bi imeli samo pokritje celotnega dviga stroška dela in neplačanega programa ter bi cene energentov ostale nespremenjene, bi poslovali s 16,4 milijona evrov presežka odhodkov nad prihodki, torej blizu pričakovanj," so še prepričani v največji zdravstveni ustanovi v državi.
