Uroš Esih
Drugi dan obiska slovenskih oboroženih sil, ki delujejo v okviru Natove misije KFOR na Kosovu, je predsednik vlade Marjan Šarec obiskal pripadnike 40. slovenskega kontingenta v Peći. Tam je namreč prisotna in nastanjena glavnina slovenskih vojakov, ki delujejo na misijah v tujini. "Slovenska vojska daje šest odstotkov svojih vojakov v misije in operacije. Tu smo v samem vrhu. Misije so zelo pomembne za ohranjanje stabilnosti, miru in tudi, da se Slovenska vojska pokaže kot spoštovanja vredna vojska," je ob zaključku dvodnevnega obiska, ki se je začel v ponedeljek z obiskom slovenskih vojakov v Bosni in Hercegovini, povedal Šarec.
Avstrija ni zgled
"Naša skupna naloga je, da bo Slovenska vojska še naprej opravljala svoje poslanstvo kot doslej, da bo spoštovana in cenjena ne samo v tujini, ampak tudi doma," je še izpostavil predsednik vlade. V nagovoru slovenskim vojakom v Peći pa je poslal jasno in odločno sporočilo vsem nasprotnikom slovenskega članstva v zvezi Nato in vsem, ki menijo, da država ne potrebuje vojske. "Ne bomo poslušali osamljenih mislecev, ki menijo, da Slovenija ne potrebuje svoje vojske in da ne potrebuje članstva v zvezi Nato," je bil odločen Šarec. Razmišljanja o vojaški nevtralnosti so zanj utopična, saj primeri Avstrije in Švedske kažejo, da so to zelo drage opcije, bistveno dražje od trenutnih slovenskih vlaganj v obrambni sistem.
Šarec je poudaril, da je vlada uspela zaustaviti trend upadanja sredstev, za več pa si bodo prizadevali tudi v prihodnje. "Ne namenjamo sredstev samo zaradi Nata, ampak zaradi nas samih, zaradi naše varnosti. Vojske se ne zgradi čez noč, vojska se gradi na dolgi rok," je še dodal Šarec, ki pa ni želel komentirati kakovosti vodenja obrambnega ministrstva ministra Karla Erjavca, ki od njega mimogrede pričakuje, da bo zamenjal njegovo strankarsko kolegico, kmetijsko ministrico Aleksandro Pivec.
Poskus vrnitve Slovenije v regijo
Slovenski premier Marjan Šarec poskuša vrniti Slovenijo na Zahodni Balkan, kajti zadnjih deset let je bila država bore malo prisotna v regiji, vsaj njena politika, izpostavlja Zijad Bećirović. Šarec je bil po njegovi oceni dokaj vključen pri zagotavljanju podpore Severni Makedoniji za dodelitev datuma za začetek pogajanj z EU. Ali bo Šarec lahko povrnil slovenski vpliv na Zahodni Balkan, je odprto vprašanje, ker je v regiji iz dneva v dan prisotnih več akterjev, ki bi radi uresničili vpliv v tej regiji.
Pomoč nefunkcionalnim državam
Bećirović je potegnil vzporednico s sporazumom iz Taifa iz leta 1989, ki je pomenil začetek konca šestnajstletne državljanske vojne v Libanonu, ki je zagotovil mir, a nefunkcionalno državo. Bosno in Hercegovino naš sogovornik uvršča med nefunkcionalne države, ki jih je v mednarodni skupnosti okoli tretjina.
Razmišljanja o vojaški nevtralnosti so za premiera Šarca utopična
