"Ne le iskali, tudi našli smo primerno ravnotežje med razvojno in socialno naravnanostjo, ob tem pa sledili prioritetam vlade in to so zdravstvo, znanost, gospodarstvo in obrambno varnostni sistem, " je poslancem premier Marjan Šarec predstavil prva dva proračuna, za 2020 in 2021, ki ju je pripravila njegova vlada. Res sta "rekordna", a ohranjata javnofinančno vzdržnost ter stabilnost in imata tako kot lanski proračun presežek, prihodnje leto 0,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Torej 470 milijonov evrov, saj bomo davkoplačevalci v 2020 primaknili v erar 10,820 milijarde evrov ali 4,5 odstotka več letos.
Ni čas za zlovešče scenarije
Vlada hkrati zmanjšuje tudi javni dolg in število zaposlenih še vedno raste, je bil danes zadovoljen Šarec.Tudi gospodarska rast ostaja ugodna. "Vsaj za zdaj. Imamo vse razloge za zadovoljstvo in optimizem, a z nekaj tako treznosti kot tudi opreznosti. Zaradi odvisnosti države od mednarodnega okolja namreč ni nikakršnih jamstev, da bo pri tem tudi ostalo.
Davki v proračunu 2020
4,15 milijarde evrov bi zbrali z DDV
1,53 milijarde evrov s trošarinami
1,47 milijarde evrov z dohodnino
1,08 milijarde z davkom od dohodkov pravnih oseb
Za naložbe nekaj čez milijardo evrov
Da kljub dobrim gospodarskim trendom proračun ni bil lahko delo, je trdil finančni minister Andrej Bertoncelj. "Skrbeti za razvojni in socialni proračun ter hkrati slediti strogemu fiskalnemu pravilu je ena najtežjih in najodgovornejših nalog," je rekel. Mislili so tako na jutri kot na blaginjo in stabilnost ter na spoštovanje fiskalnega zakona ter bili hkrati previdni in gospodarni, ker se razmere postopno ohlajajo. "Naše prioritete so razvoj, sociala in izpolnjevanje dogovora o plačah. Smo pa prekomerni porabi odločno rekli ne," je ponovil.
Zakaj še medstrankarska bitka
"Če se bomo tega (da delamo za ljudi, op. p.) zavedali vsi, nam bo uspelo, četudi je vlada manjšinska. Če kdaj, je sedaj čas tudi za razmislek ali je, potem ko ste najprej zastopali vsak svoje resorje in bili neizprosni pogajalci - in prav je tako - res na mestu še medstrankarska bitka. Ampak to boste vedeli vi. Sam gledam na državo, ki proračuna za prihodnji dve leti nujno potrebuje," je sklenil proračunski nagovor poslancem predsednik vlade Marjan Šarec.
Kaj pa višji neto za zaposlene v firmah
"V šestih letih konjunkture so politiki skoraj vsem družbenim skupinam omogočili kar precej višje neto plače, zaposlenim v gospodarstvu pa pred leti le izrazito skromne davčne spremembe," v Klubu slovenskih podjetnikov (SBC) z začudenjem spremljajo diskusijo o davčnih spremembah."Pravzaprav je neverjetno, da nekateri očitno ne želijo podpreti niti tokratnih davčnih sprememb, ki bi omogočile višje neto plače vseh zaposlenih, med katerimi jih je največ v podjetjih. Pa čeprav je že leta jasno, da so slovenske plače med najbolj obremenjenimi v EU. In čeprav je pričakovati, da so tokratne spremembe verjetno zadnja priložnost pred ohladitvijo gospodarstva, ki se že začenja v naših največjih gospodarskih partnericah."
Slovenija najhitreje zmanjšuje javni dolg
Minister Bertoncelj je posebej opisal tudi delo zakladnikov. Ti so v zadnjih petih letih aktivno upravljali javni dolg in pomembno zmanjšali proračunski strošek za obresti. "Od leta 2014 so se stroški zmanjšali za skoraj 300 milijonov evrov in pomenijo 7,3 odstotka državnega proračuna. V prihodnjih letih načrtujemo nadaljnje zmanjševanje obrestnih izdatkov, in sicer 752 milijonov evrov v letu 2020 in 697 milijonov evrov v letu 2021. S tem bo državni proračun prispeval k zmanjševanju dolga sektorja država, ki je za leto 2021 ocenjen na 58,6 odstotka BDP in se bo prvič po letu 2012 vrnil pod maastrichtsko določeno mejo 60 odstotkov BDP. S tem se Slovenija uvršča med redke evropske države, ki hitro oziroma v našem primeru najhitreje zmanjšujejo javni dolg," je dejal Bertoncelj. In poslance takole spomnil še na ustavno določilo o uravnoteženih javnih financah: "Fiskalno pravilo ne sme biti samo skrb finančnega ministra, ampak odgovornost izvršilne in zakonodajne veje oblasti. Na koncu je proračun v pretežni meri ogledalo tega, kar se sprejme v tej dvorani."
Šabeder prepričuje Levico
Medtem pa je minister za zdravje Aleš Šabeder poslancem Levice včeraj predstavil model ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki ga predlaga. V Levici so kritični, saj da predlog ni solidaren, ob tem pa tako v stranki kot na strani ministrstva napovedujejo nadaljevanje pogovorov. Matej T. Vatovec iz Levice je dejal, da je predlog ministrstva za zdaj "idejni koncept, ki nima nobene oblike v zakonskih členih". Glavna kritika leti predvsem na višino premije, ki bi bila sprva enaka za vse. Po predlogu ministrstva bi ukinitev dopolnilnega zavarovanja reševali v dveh korakih. V prvem bi pobiranje prispevka, ki bi bil v tej fazi še enak za vse, prenesli v pristojnost Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, v naslednjem pa bi pripravili progresivno oziroma solidarnostno lestvico pri pobiranju prispevka. Vatovec opozarja, da bo lestvico zelo težko uskladiti.