Od države kot ustanoviteljice pričakujejo, da bo storila vse, kar je v njeni moči, da ustavi poglabljanje škode v zavodu in prepreči nadaljnje sprejemanje spornih odločitev. Ustanovitelja in javnost opozarjajo na škodo, ki v zdajšnjem pat položaju po odločitvi ustavnega sodišča za začasno zadržanje izvrševanja dela novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) nastaja tudi zato, ker vršilci dolžnosti v okviru tekočih poslov sprejemajo sporne odločitve.
Ustavno sodišče je namreč 20. februarja začasno zadržalo izvrševanje dela 23. člena ter 24. in 25. člen novele, ki govorijo o konstituiranju novega sveta zavoda, oblikovanju novega statuta in imenovanju predsednika in članov uprave. Postopki konstituiranja novih organov lahko tečejo, zadržano pa je končno konstituiranje sveta.
Predstavniki zaposlenih v svetu RTVS Gregor Drnovšek, Sašo Hribar, Boštjan Ogris, Robert Pajek, Ilinka Todorovski in Luka Zebec se zavedajo, da je kakovosten in avtonomen javni medijski in kulturni servis pomemben steber demokratičnih držav, medtem ko so "s politiko prepredeni upravljavski in nadzorni organi značilni za državne medije v avtokratskih državah".
Trenutno stanje škodljivo
Izražajo zaskrbljenost nad pat položajem in pravno zmedo, ki sta nastala po odločitvi ustavnega sodišča. Sodišče je namreč dopustilo konstituiranje sveta RTVS v skladu z novelo, potrjeno na novembrskem referendumu, pri čemer ni nedvoumno jasno, kaj to pomeni za dozdajšnja programski in nadzorni svet. Tako so Drnovšek, Hribar in Pajek zdaj hkrati člani dozdajšnjega programskega sveta in novega sveta, Zebec pa je tako član dozdajšnjega nadzornega sveta kot novega sveta RTVS.
Omenjeni štirje predstavniki zaposlenih so zdaj "v dvojni in povsem nasprotujoči si vlogi", so izpostavili v izjavi. Takšno stanje vidijo kot škodljivo, saj onemogoča sprejemanje nujnih ukrepov za stabilizacijo razmer v zavodu, ustavitev škode, ki nastaja z vsakim dnem neuveljavitve novele, in odpravljanje posledic dozdajšnjih škodljivih odločitev.
Pri tem so spomnili, da se je v. d. generalnega direktorja Andrej Grah Whatmough s pomočjo večine v programskem svetu izognil razpravi o škodljivem in nezakonitem ravnanju, ki mu ga je očitalo 12 programskih svetnikov, med njimi vsi trije predstavniki zaposlenih. Po njihovih besedah je zadostoval argument "politično motivirane večine", da se Grahu Whatmoughu ni treba zagovarjati za ravnanja v obdobju pred uveljavitvijo novele, ko je bil generalni direktor zavoda.
Po sklepu programskega sveta na seji 23. januarja se postopek razrešitve Graha Whatmougha, ki je od uveljavitve novele v. d. generalnega direktorja, medtem ko je bil v času vložene pobude za razrešitev še generalni direktor, namreč ustavi. Večina članov sveta je menila, da ga ni mogoče razrešiti z mesta generalnega direktorja, saj mu je mandat prenehal.
Kaj so očitali generalnemu direktorju?
Pobudniki za njegovo razrešitev so mu med drugim očitali, da se je kot fizična oseba prijavil za organizatorja v referendumski kampanji o noveli zakona in da je nezakonito razrešil direktorico Televizije Slovenija Natalijo Gorščak.
Predstavniki zaposlenih v novem svetu RTVS poleg tega v izjavi izpostavljajo ravnanja vodstva zavoda, ki sicer lahko v skladu z novelo od 28. decembra opravlja le še tekoče posle, a je kljub temu denimo prirejalo podatke o gledanosti, s kreativnim računovodstvom prikrilo rdeče številke zavoda in se lotilo sklepanja petmilijonskega posla za nov način merjenja gledanosti.
