Damijan Toplak
Tudi tako imenovane ležarine za depozite pravnih oseb nad določenim zneskom so pri mnogih slovenskih bankah realnost, za depozite fizičnih oseb pa na srečo (še) ne, in to pri okrog 20 milijardah evrov depozitnih sredstev slovenskih občanov. Tako so podjetja in tudi posamezniki vse bolj soočeni z dilemo, kam naj plasirajo presežna denarna sredstva oziroma svoje prihranke. Podjetjem tako ekonomisti svetujejo, naj denar raje plasirajo v svojo osnovno dejavnost in ne v kakšne finančne instrumente, sploh ne tiste, ki jih ne razumejo povsem.
Tudi letošnja lestvica najbogatejših Slovencev, na njej s 690 milijoni evrov premoženja še vedno kraljujeta zakonca Iza Sia in Samo Login, je pokazala, da tudi najbolj premožni v Sloveniji razpršujejo svoje premoženje pa tudi kopičijo denar na bančnih računih, še večkrat kupijo kakšno nepremičnino, velikokrat se podajo v sorodne ali pa povsem druge dejavnosti poslovanja, s čimer znižajo poslovno tveganje. Pri mnogih od teh premožnih investitorjev je opaziti, da jim sploh ni pomembno to, koliko denarja oziroma premoženja premorejo, bolj to, da dosežejo poslovne cilje, in če so pri tem uspešni, to prinese tudi ustrezen finančni rezultat. Ker je na lestvici slovenskih bogatašev - na njej pa verjetno še zdaleč niso vsa imena, pri mnogih je premoženje tudi napačno ocenjeno - vse manj tako imenovanih pidovskih tajkunov ter tistih, ki so na sumljiv način prišli do premoženja, se tudi naši bogataši vse manj upirajo pojavljanju na tovrstnih lestvicah. Najbrž skrivoma celo čakajo objavo nove lestvice, da vidijo, kako uspešni so bili v primerjavi z drugimi slovenskimi podjetniki.
Na drugi strani pa se manj premožni varčevalci soočamo z dilemo, kam z lastnimi prihranki. V prvi vrsti moramo vedeti, za kaj sploh varčujemo - morda za nakup nepremičnine, avtomobila, za finančno varno starost, šolanje otrok, potovanje. Namen varčevanja bo določal predvsem to, kolikšen znesek želimo privarčevati, pa tudi, v kolikšnem časovnem obdobju. Če bodo varčevalni cilji bolj kratkoročne narave, bomo denar najbrž naložili v bolj varne, a zato nekoliko manj donosne naložbe, v nasprotnem primeru pa bomo lahko tudi več tvegali. Morda še najslabše je, sploh, dokler so na banki pozitivne obrestne mere, da bi denar preprosto hranili doma, že če pomislimo na možnost, da nam ga odnesejo roparji. Dobro je za nasvet povprašati še finančnega svetovalca, a ob tem paziti, da njegov nasvet ne bo vezan na kakšen finančni produkt, ki ga sam ponuja oziroma trži, torej naj bo finančni svetovalec predvsem neodvisen. Torej tudi v letu 2020 želim vsem v prvi vrsti čim več prihrankov pa tudi, da boste imeli pri njihovem nalaganju čim bolj srečno roko.
