Luka Mlakar
Predsednik vlade Robert Golob je v državnem zboru odgovarjal na vprašanja poslank in poslancev. Poslanka SDS Anja Bah Žibert je premierju zastavila vprašanje glede povečanega števila nezakonitih migracij in ukrepov, ki jih v zvezi s tem pripravlja vlada. Bah Žibert je med drugim dejala, da so podatki o nezakonitih prehodih državne meje alarmantni, da domačini v Rigoncah upravičeno terjajo ukrepanje države in da kaos vlada tudi v prenapolnjenih azilnih domovih. Vladi je očitala, da je s politiko "odprtih vrat do ilegalnih migrantov" in z odstranitvijo ograje na meji prebežnikom poslala napačen signal in jih dobesedno "povabila" v Slovenijo.
Golob: Ograja ni zaustavila nezakonitih prehodov meje
Premier je v odgovoru na vprašanje Bah Žibert poudaril, da je vprašanje nezakonitih migracij na "ekstremni desnici" priljubljena tema za pridobivanje političnih točk in strašenje ljudi. Gre za enega od največjih izzivov celotne EU, zato je Slovenija sestavni del tega problema, je bil jasen predsednik vlade. Evropska komisija je po njegovih besedah že pripravila zelo jasno razdelano strategijo upravljanja nezakonitih migracij s poudarkom na reševanju problematike migracijskih tokov v izvornih državah. Golob je priznal, da je število migrantov, ki so nezakonito prestopili državno mejo, letos naraslo in preseglo število 40 tisoč.
"Od tega jih je po podatkih, ki sem jih dobil od policije, 24 tisoč prestopilo mejo v Rigoncah. In veste, kje so prestopili mejo, ker v Rigoncah ni bil umaknjen niti meter ograje? Po cesti. Niti meter ograje ni bil v Rigoncah odstranjen, ampak kljub temu je 24 tisoč ljudi prestopilo mejo po cesti v Rigoncah," je povedal Golob. Problem nezakonitih migracij je po njegovih besedah bistveno širši, zato ga mora Slovenija reševati skupaj z južno sosedo Hrvaško in drugimi državami na zahodnobalkanski migrantski poti. Kot enega od ukrepov je izpostavil, da skupaj s Hrvaško izvajajo nadzore v mešanih patruljah, zavzemajo pa se tudi zato, da bi bile mešane patrulje prisotne na širših območjih ter da bi se nadzor izvajal tudi v Srbiji, BiH in Severni Makedoniji.
SDS: Pričakujemo, da bo Golob pojasnil svoje ravnanje
V SDS so danes vladi očitali tudi, da ne spoštuje 30-dnevnega roka za odgovor na pisna poslanska vprašanja in da ni odgovorila na 21 poslanskih vprašanj in sedem poslanskih pobud, je navedla vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec. Slednja je izpostavila tudi odsotnost ministrov na sejah, kjer se zastavljajo poslanska vprašanja. Predsednik vlade v funkciji ministra za zdravje, ministrica za kulturo in ministrica za javno upravo so namreč opravičilo poslali šele danes zjutraj, poslovnik pa jim nalaga opravičilo pet dni pred začetkom seje, je dejala Godec. Ob tem je vladi očitala nespoštovanje zakonodajne veje oblasti in od predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič zahtevala, da ministri navedejo vzrok za današnjo odsotnost, čemur je predsednica ugodila.
Iz SDS so kasneje sporočili, da uradnega obvestila o odsotnosti Goloba v funkciji ministra za zdravje ni bilo: "Zato se upravičeno sprašujemo, ali se je dr. Robert Golob nemara ustrašil vprašanj oziroma je želel skriti svojo pasivnost na tem področju ali ga je zaustavila kakšna zadeva zasebne narave." Kot so poudarili, je slovenska javnost upravičena do odgovora, zakaj si je predsednik vlade privoščil kršitev poslovnika državnega zbora oziroma pred kom ali čem je bežal. "Na podlagi navedenih dejstev pričakujemo, da bo prvi minister dr. Golob svoje ravnanje javnosti ustrezno pojasnil," so sporočili iz SDS.
Poklukar napovedal, da bo ograja odstranjena v celoti
Medtem ko je notranji minister Boštjan Poklukar prebivalcem Rigonc v začetku tega meseca obljubil, da bo panelna ograja na območju Rigonc ostala in da je ne bodo odstranili, je Golob danes znova izrazil prepričanje, da ograja na meji ne bo zaustavila nezakonitih migracij. "Niti meter ograje v Rigoncah ni bil odstranjen in kljub temu je 24 tisoč ljudi vstopilo na teh točkah. Kakšen dokaz več potrebujete, da ograja na meji ne deluje?" je poudaril Golob. Rešitve problema po njegovih besedah ne moreta dati samo Slovenija in Hrvaška, ampak celotna EU. "Iz tega delati notranjepolitični problem pa je ceneni populizem, ker niti ta niti prejšnja slovenska vlada nista tisti, ki bi pospeševali prihod migrantov na mejo," je dodal predsednik vlade. Bah Žibert je na drugi strani ostro zavrnila očitke, da v SDS z odpiranjem problematike nezakonitih migrantov zastrašujejo ljudi.
Na novinarsko vprašanje, ali to pomeni, da bo ograja v skladu s koalicijsko pogodbo odstranjena tudi v Rigoncah ali pa bo na tem območju ostala, predsednik vlade ni hotel odgovoriti. Spomnimo, da so se koalicijski partnerji iz Gibanje Svoboda, SD in Levice v koalicijskem sporazumu dogovorili, da bodo rezilno žico in tudi vse ostale tehnične ovire na meji odstranili, ker so se izkazale za "neučinkovite in nehumane". Na notranje ministrstvo medtem letijo tudi očitki o nehumanem vračanju prosilcev za azil na Hrvaško. Notranji minister Poklukar je v odgovoru na vprašanje poslanke Levice Nataše Sukič te očitke ostro zavrnil in dejal, da so letos hrvaškim organom predali devet prosilcev za azil, lani pa v celem letu 20.
Glede ograje na meji je Poklukar dejal, da jo postopoma odstranjujejo in da bo v skladu s koalicijskim dogovorom odstranjena v celoti. Po zadnjih podatkih je policija od začetka letošnjega leta do konca avgusta obravnavala 36.137 nezakonitih prehodov meje, v istem obdobju lanskega leta pa 13.601 nedovoljen vstop. Najpogosteje so letos obravnavali državljane Afganistana, Maroka in Pakistana.
Poslanci so se seznanili z odstopoma Zavca in Marzidovška
Državni zbor se je ob začetku današnje redne septembrske seje seznanil z odstopoma poslancev Dejana Zavca in Martina Marzidovška iz vrst Gibanja Svoboda. S seznanitvijo državnega zbora je poslancema prenehala funkcija. Zavec in Marzidovšek sta svojo odločitev o odstopu javnosti sporočila v četrtek. Kot sta pojasnila, Zavec odhaja iz zdravstvenih razlogov, Marzidovšek pa zaradi novega kariernega izziva, seli se namreč v kabinet ministrice za digitalno preobrazbo Emilije Stojmenove Duh. Marzidovška bi lahko glede na volilne izide na lanskih parlamentarnih volitvah v poslanskih klopeh nasledil nekdanji poslanec Jurij Lep, Zavca pa Dejan Süč, ki je trenutno vodja kabineta kmetijske ministrice Irene Šinko.
Vlada zaradi poplav ne bo dvignila povprečnin za občine
Golob je večji del svojega tokratnega nastopa v parlamentu posvetil ukrepom in pomoči prebivalstvu po avgustovskih poplavah. Kot je poudaril, v naslednjih tednih iz proračuna pričakuje za okoli 640 milijonov evrov neposrednih izplačil ljudem, gospodarstvu in občinam. "Nikoli v zgodovini te države ob nobeni nesreči ni bilo izplačanega toliko denarja, niti ne tako hitro," je v odgovoru na poslansko vprašanje poslanca NSi Jerneja Vrtovca dejal Golob. Izplačila so po njegovih besedah trenutno v fazi potrjevanja in izvajanja, nekatera se bodo izvršila ta teden. Nikoli doslej ni bilo gospodarstvo deležno predplačil za škodo, nikoli doslej občine niso bile deležne 40-odstotnega predplačila stroškov obnove in ljudje prav tako nikoli doslej niso bili na tak način deležni hitre finančne pomoči, je poudaril predsednik vlade. "Ti so dobili denar preko Karitasa in Rdečega križa za najnujnejše potrebščine, sedaj pa se pospešeno obdeluje vloge. Ta izplačila bi morala biti izvršena do konca meseca," je dodal Golob.
Po njegovih besedah se pospešeno vzpostavlja tudi tehnično pisarno: "Gre za posebno službo za pomoč najbolj ogroženim. Teh, ki so utrpeli za več kot 30 tisoč evrov neposredne škode, bo po ocenah nekaj čez tisoč in bodo deležni individualnega svetovanja in obravnave. Nekateri bodo potrebovali nadomestne domove, nekateri denarno pomoč, nekateri pomoč pri reprogramiranju kreditov ali celo odpisu, nekateri pri zavarovalnicah." Nadomestne gradnje kljub spremembam zakonodaje za njihovo pospešitev potrebujejo čas, pri tem po njegovih besedah ne moremo govoriti hitreje kot v roku naslednjih 12 mesecev. Vlada je za tiste, ki jim je potrebno čez zimo najti nadomestno bivanje, dala na razpolago stanovanjski fond, pri čemer gre za brezplačni najem v vmesnem obdobju. Na Vrtovčevo vprašanje, ali vlada načrtuje tudi dvig povprečnine za občine, je Golob odgovoril, da ne, ker v poplavah niso bile prizadete vse občine: "Denar bomo ciljno dali tistim občinam, ki ga potrebujejo."
Golob: Dogovor o plačah v javnem sektorju bo za vse naenkrat
Premier Golob je v odgovoru na poslansko vprašanje Andreja Hoivika (SDS) o sodniških plačah zatrdil, da bo vlada storila vse za izpolnitev odločbe ustavnega sodišča o sodniških plačah. Pojasnil je, da reforma plač v javnem sektorju poteka in da bo celovita, ter poudaril, da bo dogovor o plačah naenkrat dosežen za vse plačne skupine v javnem sektorju. Hoivika je zanimalo, ali bo Golob ob sanacijah po poletnih poplavah pravosodno vejo oblasti pozval k solidarnosti, tako kot je vladna stran k premiku časovnice za ureditev plač pozvala druge zaposlene v javni upravi, na primer v šolstvu, policiji in pri gasilcih, ali pa bo sledil svoji obljubi o 600 evrih dodatka za sodnike. Pri tem je poslanec omenil tudi odločbo ustavnega sodišča, ki je junija presodilo, da je več členov zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki se nanašajo na plače in materialni položaj sodnikov, neustavnih. Na ustavnem sodišču so ocenili, da so plače sodnikov prenizke, s čimer je kršeno ustavno načelo sodniške neodvisnosti ter načelo delitve oblasti, zakonodajalcu pa naložili, da mora neustavnost odpraviti v šestih mesecih.
Golob: Za obnovo in razvoj države bo šlo 6,7 milijarde evrov
Država bo po besedah Goloba za obnovo in razvoj po poplavah potrebovala 6,7 milijarde evrov: "Načini, kako smo do te številke prišli, bodo eksplicitno pojasnjeni v predlogu zakona o obnovi in razvoju." V odgovoru na poslansko vprašanje poslanca SD Janija Prednika je Golob poudaril, da bo ena osrednjih točk zakona sklad za obnovo, a da končna rešitev za njegovo delovanje še ni znana. Ob tem je ponovil, da bodo vsa izplačila iz naslova popoplavne obnove tudi javno objavljena. Golob se je vsem, ki so do zdaj kakorkoli pomagali po avgustovski vodni ujmi, zahvalil in napovedal, da bo vlada prihodnji teden obiskala koroško regijo. Temu bo sledil obisk ostalih regij, ki so bile prizadete v poplavah. "Poplavna obnova je glavni izziv, ki ga imamo danes še vedno na agendi, vse dokler ne bomo prišli z zakonom o obnovi in razvoju v parlament, ki bo vpeljal trajne mehanizme in trajne inštitucije, ki se bodo s tem ukvarjali kasneje," je še dodal Golob.
