Premier o nakupu štirikolesnikov: Po Afganistanu ne gre s kolesom ali peš

Urška Mlinarič Urška Mlinarič
17.12.2018 17:03

V zdravstvu potrebujemo ukrepe na področju javnega naročanja in mednarodni nadzor, pa naj bi se po premierju Šarcu povrnilo tudi zaupanje ljudi.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Potrebujemo tako oklepnike kot vojsko, ki jo imamo zaradi lastne varnosti in ne Nata, je zatrdil premier Šarec.
Igor Napast

Hummerji so iztrošeni in treba jih je nadomestiti, zato od nakupa štirikolesnikov ne bomo odstopili. V nasprotnem primeru lahko greste z mano po vojašnicah, pa jim boste vi razložili, da se bodo po Afganistanu vozili s kolesom in pešačili. Tako je na vprašanje poslanca Mihe Kordiša (Levica) odvrnil predsednik vlade Marjan Šarec, ki je odgovarjal na poslanska vprašanja.

Kordiš: Traktorji za njivo

V Levici so prepričani, da bi vlada morala odstopiti od nakupa oklepnikov 4X4, saj se je njihova cena v slabem mesecu več kot podvojila, ob tem pa da sploh niso primerni za slovenski teren, temveč za puščave Malija in Afganistan. "Imamo vrtiček, kupujemo pa traktorje za sosedovo njivo," je neprimernost nakupa omenjenih oklepnikov ocenjeval Kordiš. A je predsednik vlade ponovil, da oklepnike potrebujemo tako kot vojsko, ki jo imamo zaradi lastne varnosti in ne Nata. Ob tem je Šarec zagotovil, da bo nakup oklepnikov izveden pregledno.

Černač: Preplačilo Karavank

Šarec si želi, da bi se gradnja druge cevi karavanškega predora tudi z naše strani čim prej začela. To je pomembno za izkoriščanje naše geostrateške lege, ki je zelo pomembna za mednarodni transport, je poudaril. Postopka na državni revizijski komisiji glede izvedbe razpisa za izvajalca ni komentiral, češ da bi to pomenilo neprimerno vpletanje. Poslanec SDS Zvonko Černač je namreč premierja spraševal, kaj bo storil, da projekt, kot je sam prepričan, ne bi bil preplačan. Poslanec je spomnil, da je bilo na natečaju izbrano turško podjetje, ki je ponudilo najnižjo ceno, 89 milijonov evrov, a je to podjetje državna revizijska komisija kasneje izločila iz postopka, nezakonitost razpisa pa utemeljila s formalnimi in ne vsebinskimi razlogi. Odločitev komisije, tako Černač, naj ne bi bila neodvisna in strokovna, to pa je utemeljil z navedbo, da so kar trije njeni člani iz koalicijske SD. Šarec je spomnil, da je državna revizijska komisija neodvisen organ, v katerega ne investitor ne izvajalec ne moreta posegati, saj bi s tem postopek padel. Če ima Černač kakšen konkreten podatek ali sum kaznivega dejanja, pa naj ga poda na pristojne organe, je odvrnil predsednik vlade, ki se je sicer strinjal, da zakonodaja na področju javnega naročanja ni optimalna, zato jo bo treba v določenih segmentih spremeniti.

Vrniti zaupanje v zdravstvo

Ukrepi na področju sistema javnega naročanja, posodobitve informacijske tehnologije, ki je zastarela in ne povezuje različnih sistemov, pa so tisti ukrepi, ki naj bi pripomogli k povrnitvi zaupanja v zdravstvo. O slednjem, na splošno v zdravstvu, še posebej pa pri starših otrok s prirojenimi srčnimi napakami, je premierja povprašala poslanska NSI Iva Dimic. Šarec je ponovil, da bodo za otroke s prirojenimi srčnimi napakami še naprej skrbeli v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, zaupanje staršev pa naj bi si povrnili z mednarodnim nadzorom dela na tem področju.

Jelinčič o tujcih in sociali

Zmaga Jelinčiča (SNS) pa je zmotilo veliko število tujcev v Sloveniji, ki naj bi izkoriščali naš socialni sistem. Zaradi njih pa naj bi Slovenci ostajali tudi brez dela. Da to ne drži, čeprav tudi na tem področju ni mogoče povsem izključiti zlorab, je bilo razumeti besede predsednika vlade, ki je postregel tudi z nekaj podatki. Konec novembra je v Sloveniji z veljavnimi dovoljenji za bivanje živelo 172.073 tujcev, od tega tri četrtine iz tretjih držav. Od skupno 304.000 otrok, kolikor jih prejema otroške dodatke, pa je le šest odstotkov otrok tujcev. Večina teh je državljanov Bosne in Hercegovine. Sicer pa, tako Šarec, delodajalci pri nas zaposlujejo tujce na tistih delovnih mestih, za katera ne morejo dobiti domače delovne sile.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta