Državni zbor je včeraj začel obravnavo predloga rebalansa državnega proračuna za letošnje leto, s katerim se zaradi ugodnih gospodarskih gibanj prihodki povečujejo. Povečujejo pa se tudi odhodki. Fiskalni svet je sicer že večkrat opozoril, da je poraba načrtovana previsoko, tudi spodnji dom parlamenta - državni svet zahteva več denarja za občine. "Rebalans proračuna je temelj, na katerem oblikujemo tudi preostale politike oziroma vplivamo na smer, v katero želimo popeljati našo državo," je uvodoma dejal premier Marjan Šarec, ki je dokument označil kot vmesno pot med "socialno državo ter zategovanjem pasu in varčevanjem do maksimalne možne mere". Dokument po njegovih besedah odraža ustrezno razmerje med zagotavljanjem stabilnosti javnih financ, skrbjo za državljane ter širšim razvojem države. "Prihodki države se bodo s predlogom rebalansa proračuna za leto 2019 zvišali za 6,2 odstotka. Izdatki države se bodo zvišali za 463 milijonov evrov. Tudi letos pričakujemo presežek v višini nekaj manj kot 200 milijonov evrov," je navajal premier.
Potrebujemo reforme
Marko Pogačnik, SDS: "Predloga rebalansa proračuna ne bomo podprli iz več razlogov. Iz rebalansa se ne vidijo nobene reforme, ki bi jih Slovenija potrebovala. Prepričani smo, da bi potrebovali reforme na področju pokojnin, zdravstvenega zavarovanja in dolgotrajne oskrbe. Gospodarska rast bi bila idealen trenutek za sprejem takšnih reform."
Kje ste bili, ko je država pridelala 32 milijard dolga?
Odzval se je tudi na kritike fiskalnega sveta in opozicije, ki opozarjajo na previsoko porabo, četudi so načrtovani prihodki v presežku nad odhodki in četudi prvič v zgodovini presega deset milijard. "Gospodje, kje ste bili, ko je država pridelala 32 milijard dolga? Danes moti stokrat manjši znesek od tega pridelanega dolga. Iz opozicije je slišati, da prihaja nova kriza. Gospodje, ste v predkriznih letih pripravili državo na novo krizo?" je Šarec zastavil nekaj pikrih vprašanj in se zadovoljno ozrl po parlamentu, ker je so pretekli oblastniki še prisotni v slovenski politiki, zlasti se je obregnil ob prvi mandat Janeza Janše v letih 2004-2008, ko so se prilivi v proračun zaradi davčne reforme zmanjšali za približno milijardo evrov na leto. Zagotovil je, da se vlada zelo dobro zaveda povečane nestabilnosti mednarodnega okolja, učinkov trgovinskih vojn in ohlajanja izvozni partneric, a meni, da je to ne sme paralizirati pri njenem delu.
Struktura proračuna ni ugodna
Ljudmila Novak, NSi: "Kadar je veliko prihodkov v državno blagajno, je lahko deliti in razporejati denar. Struktura tega proračuna ni ugodna. Ugotavljamo, da so se stroški države krepko povišali. V naslednjih letih se bo gospodarska rast ohlajala. Vlada hkrati ne namenja dovolj denarja za razvojna področja, denimo za raziskave in razvoj, ki so ključne tudi za razvoj gospodarstva."
Naj bo proračun razvojen na račun ljudi?
"Veliko področij bomo finančno okrepili," je miril: "Načrtujemo za 1,1 milijarde evrov investicij, kar je za 30 odstotkov več od realiziranih v letu 2018. Za povečanje varnosti vlada namenja dodatnih 40 milijonov evrov. Sredstva za področje znanosti se v primerjavi z minulimi leti bistveno zvišujejo in znašajo 336 milijonov evrov. Izobraževanju in športu namenjamo 1,8 milijarde evrov, za socialno varnost je namenjenih 1,18 milijarde, kar je za 165,5 milijonov evrov več kot v sprejetem proračunu."
Sporazum med vlado in Levico
Vlada naj bi danes s svojo zunajvladno koalicijsko partnerico podpisala sporazum o sodelovanju v tem letu, ki je hkrati tudi podlaga za podporo Levice rebalansu proračuna. "Sporazum smo dva meseca pripravljali. Usklajen je z vsemi resornimi ministri, ki se jih dotika, usklajen je s kabinetom predsednika vlade Marjana Šarca in v četrtek so vsi predsedniki koalicijskih strank dali zagotovila, da bo proračun podpisan še pred glasovanjem o rebalansu proračuna v državnem zboru. V Levici nimamo drugega odgovora kot to, da se bodo vsi dogovora držali in da bo sporazum podpisan," je pred današnjim glasovanjem o proračunu izjavil koordinator Levice Luka Mesec. Dodal je še: "Verjamem, da je v skupnem interesu koalicijskih strank te vlade, da se uredijo področja, ki jih ta sporazum zajema: prekarnost, stanovanjska politika, pokojninska in zdravstvena reforma. To so vendarle zadeve, o katerih so se koalicijske stranke prvič strinjale, ko so podpisale koalicijski sporazum, in drugič, ko so parafirali protokol o sodelovanju med vlado in levico. Zdaj je čas, da se končno to udejani in da dobi vlada priložnost in nalogo, da te stvari v letu 2019 izpelje."
Bertoncelj: Rebalans "prijazen do ljudi"
Vlada je predlog rebalansa pripravila z mislijo na strukturne reforme, ki nas čakajo, je zagotovil finančni minister Andrej Bertoncelj. Reforme bo vlada po njegovih besedah sprejemala na način, da bo spodbujala gospodarsko aktivnost ter dvig produktivnosti. Pri pripravi rebalansa je vlada - tako Bertoncelj - sledila trem ključnim usmeritvam: doseganju nominalnega presežka v javnih financah, zniževanju javnega dolga in zagotavljanju srednjeročne uravnoteženost javnih financ. "Rebalans je stabilen in razvojno naravnan. Nagovarja vse generacije ter je prijazen za državljanke in državljane," je med drugim dejal Bertoncelj. Z rebalansom se načrtuje hitrejšo rast prihodkov od rasti odhodkov in predvideva presežek v višini 0,4 odstotka bruto domačega proizvoda. Med drugim se zagotavlja več sredstev za prednostne naloge, kot so zdravje, znanost, infrastruktura, kultura in črpanje evropskih sredstev, je naštel.
