Rozmari Petek
Včeraj so v Velenju, še edinem kraju, kjer premogovnik dejansko deluje, podpisali novo kolektivno pogodbo dejavnosti. Tako sindikati kot delodajalci, ki jih je jasno zastopal direktor velenjskega premogovnika Ludvik Golob, so z njo večinoma zadovoljni. "Na neki način se je več kot 20 let stara pogodba uskladila z novimi zakoni, da ni več nekih dvoumnih vprašanj, kaj dejansko velja," pravi predsednik sindikata SPESS Peter Bršek. "Dorekli smo regres, za katerega smo se vsako leto spraševali, kakšna je vsota, ki nam pripada za izplačilo. Za člane smo izpogajali boljše jubilejne nagrade," je našteval. "Je pa res, da to še ne velja. Nekatere zadeve so vezane na sprejem splošnega akta v podjetju glede plač. Mogoče bodo nekateri rekli, da se je kaj slabše izpogajalo, a je odvisno od tega, kje kdo dela. Pri dopustih bo nekaj težav, bo ga nekaj manj za tiste, ki ne delajo v težjih pogojih ali ne delajo vsakodnevno v izmenskem delu. Tisti lahko pričakujejo kak dan manj. Ampak načeloma mislim, da se tehtnica prevesi na pozitivno stran. Pač v danih razmerah. Vemo, da je panoga v takšni situaciji, da imajo vsi kaj čez njo povedati. Da ni najbolj zaželena, vsak jo hoče ukiniti."
Stara ponekod boljša kot nova
"Danes imam mešane občutke," pa je podpis pogodbe pospremil predsednik drugega sindikata SDRES Asmir Bećarević. "Videti je, kot da so delodajalci takrat pred 23 leti bolje razumeli družinske potrebe in delovne pogoje delavcev, saj je častitljiva pogodba v nekaterih delih boljša kot nova. Prepričan sem, da se leta 1996 na delavce ni gledalo le kot na strošek dela, ampak pomemben dejavnik v delovnem, družinskem in gospodarskem procesu. Takrat so se delodajalci zavedali, da je pot do uspeha odvisna predvsem od delavcev, in to tudi pokazali. Danes pa gre za lepe besede, dobesedno pa vse na silo. Pritiski na strošek dela so iz dneva v dan močnejši, saj je delodajalcem v interesu čim bolj fleksibilna in poceni delovna sila ter možnost lažjega in hitrejšega odpuščanja." O konkretnih plusih in minusih nove pogodbe pa: "Po stari pogodbi se je dodatek na delovno dobo izplačeval na vso delovno dobo, zdaj se bo le na delovno dobo, oddelano pri zadnjem delodajalcu. Predvsem pa je težko govoriti o uspehu kolektivne pogodbe, ki dejansko v določenem delu ne velja. Ta kolektivna pogodba ne velja v tarifnem delu, dokler se zadeve ne uskladijo s podjetniškimi kolektivnimi pogodbami oziroma splošnimi akti. Zagotovo pa, glede na to, da delamo v dejavnosti, ki so ji šteta leta, moramo pozornost usmerjati na to, kaj bo čez leta. O tem, da nekdo dobi jubilejno nagrado vsakih deset let malce višjo, po drugi strani pa so, če pride do odpuščanja, pravice malo bolj okrnjene, naj vsak razmisli, kaj je potem dejansko bolj ugodno za delavca."
O premogovni eri
Direktor velenjskega premogovnika Ludvik Golob je ob podpisu nove kolektivne pogodbe poudaril, da pri omejitvi fosilnih goriv ni treba biti bolj papeški od papeža. "V današnjem času se veliko sliši glede premogovne ere pri nas in v tujini. To, kar se v Evropi dogaja, ni vse zlato. Moramo vedeti, da edini naravni vir, ki ga imamo poleg voda, je ta naš preljubi premog. Uporabimo ga smotrno, v dobrobit cele skupnosti, ni treba iti na barikade. Včasih ima človek občutek, da na premog in energetiko gledamo tako: noben nas noče, vsi pa nas rabijo. Verjamem, da bodo državne institucije to preudarile s trezno glavo in tudi postavile ustrezno strategijo na tem področju," je dejal. Ob tem je spet zagotovil, da je zalog premoga v Velenju dovolj. "Pred mesecem dni smo naredili ponoven izračun zalog. Stanje je natančno tolikšno, kolikor je bilo pred petimi leti, minus proizvodnja, ki smo jo v teh petih letih ustvarili. Imamo potrjenih približno 110 milijonov bilančnih rezerv, kar pomeni, da do teh rezerv z današnjo tehnologijo lahko pridemo."
Odprtih še nekaj vprašanj
"Všeč mi je, da smo pri velikih stvareh imeli popolnoma različne poglede; še danes si spustimo kakšno pod mizo, kot se reče, a kar smo zapisali, je zelo dober temelj za pogovarjanje naprej," pa triletna pogajanja za novo kolektivno pogodbo ocenjuje Golob. "Dokazali smo, da se znamo zmeniti. Da bomo imeli poglede na situacijo različne, pa je tudi razumljivo." Kot je dejal, je res, da tarifni del še ne velja. "Ko smo se začeli pogajati na nivoju branže, je prišla odločitev HSE, našega lastnika, da poenotimo podjetniške kolektivne pogodbe v skupini HSE. Usmeritev Energetske zbornice Slovenije pri pogajanjih je bila, da se maksimalno približamo kolektivni pogodbi elektrogospodarstva Slovenije, ki je bila sprejeta malce prej. Določene rešitve imamo bolje dogovorjene. Če bi se o teh zadevah prej dogovorili tudi na nivoju skupine HSE, verjamem, da že danes tega odloženega pogoja ne bi bilo več." Kot je dodal, so tudi pogajanja znotraj podjetja že blizu zaključka. Dogovorili naj bi se že okoli 95 odstotkov zadev. "Le še kakšna dva, tri vprašanja glede plačnega dela imamo odprta. Kolektivna torej velja, le kar se tiče tarifnega dela, je vezano na sprejetje splošnega akta v Premogovniku Velenje." Ob tem je Golob dodal, da sprememba plačnega dela nima namena zmanjševati mase plač. O tem, kakšna bo razporeditev te mase, pa še niso govorili.
