Kaj lahko v drugi polovici prihodnjega tedna prinese pogovor o predlagani prenovi plačnega sistema? Z njo Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) obeta zaposlenim do leta 2025 zaradi visokih vlaganj v razvoj podjetij in krepko višje produktivnosti dela za 24 odstotkov višjo povprečno bruto plačo. Delodajalce naj bi pritegnilo, da bi ostala tudi po prenovi masa denarja, ki jo odštevajo za plače, enaka kot pred prenovo. Vmes pa je nešteto malih in tudi revolucionalnih plačnih sprememb, ki so že dvignile nekaj prahu. GZS je povabila na pogovor delodajalske organizacije in sindikate. A ne vseh, saj nam je glavni tajnik šolskega sindikata Sviz Branimir Štrukelj povedal, da predloga GZS niso dobili, četudi se "o naši usodi ne da odločati brez nas".
Počivavšek: eksplozivni paket, zavit v darilni papir
Predsednik sindikata Pergam Jakob Počivavšek je v ponudbi takoj prepoznal "eksplozivni paket, zavit v darilni papir". Dvig in rast plač ter več vlaganj v razvoj so dobrodošli cilji, a vsebina in ukrepi žal ne vodijo k njim. "Ta sporazum ne zagotavlja rasti plač. Prinaša omejevanje njihove rasti, da bi več denarja ostalo v podjetjih za razvoj, zato nimamo zagotovila, da bodo plače res višje, saj se masa za plače ne sme povečati," je pojasnil. Hkrati se ne morejo strinjati, da bi morali odmor za malico izločili iz delovnega časa, kaj šele, da bi postali del osnovne plače vsi dodatki, z dodatkom za delovno dobo vred, ko pa bi delodajalci po novem posebej plačali le dodatke za nočno, praznično in nedeljsko delo.
S pogovori do sposobnih plačnih osnov
"Zavedamo se, da je pospešil pogovore o plačni prenovi zakon o minimalni plači zaradi izločitve vseh dodatkov iz osnove v letu 2020. Vse to je res, a še vedno trdim, da v zasebnem sektorju potrebujemo nov pogovor o plačah, saj sedanji plačni sistem za naše zaposlene ni dober. Kar imamo v kolektivnih pogodbah, ni v redu. Nastalo je leta 1991, v pogodbah so plačne osnove, ki dosegajo vsega 350, 400, 500 evrov - in če se bo približala kriza, bomo brez plačnih pogovorov spet padli na te osnove. Zato je sindikatu v interesu in za nas ta hip edino pomembno, da spravimo plačne osnove na spodobno raven," nam je povedala Lidija Jerkič, predsednica ZSSS.
Jerkičeva: predloga ne zavrača z ognjem in mečem
Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič pa predloga nasprotne strani, še zlasti ker so nanj čakali dve leti po problemski konferenci o nujnosti prenove plač, ne zavrača z ognjem in mečem. "Ne rečem, da je najboljši, edini in da se o njem že pogajamo, trdim pa, da se moramo začeti pogovarjati, če se želimo dogovoriti," pravi, saj bodo lahko partnerji le v pogovorih potrdili tisto, o čemer se lahko strinjajo. "O tistem, s čimer se ne, pa začnemo pogajanja," dodaja. A od pogajanj je še daleč, saj so ta hip sprejeli le pobudo za predstavitev predloga. "Za vse drugo je še več kot dovolj časa. Zdaj se torej ne bom spuščala v analizo predloga, ker mi ta hip ni treba izgubljati energije za drobljenje stavkov, za katere niti točno ne vem, kaj pomenijo, četudi so zelo splošni," je menila Jerkičeva. Posebej je poudarila, da so v predlogu tudi že na prvi pogled nesprejemljive stvari, "vsaj v predlagani obliki, denimo dodatek za delovno dobo".
Antauer: tak predlog bi pričakoval od sindikatov
Igor Antauer, generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, tudi ni želel komentirati vsebine predloga, "ker ni usklajena med delodajalci in je ne bom komentiral, dokler o njem ne bodo spregovorili naši organi upravljanja". Anomalij poln plačni sistem bi morali prenoviti, vendar ne tako, da bi potopili velik del gospodarstva, trdi. "Lotimo se že plačnega sistema, ampak tako, da bodoči model preračunamo, da bomo vedeli, kaj za koga prenova pomeni - in bomo nato plače uredili na pameten način," pravi. Le tako bodo vsi delodajalci vedeli, kaj jih po prenovi plačnega sistema čaka. Potrebujejo zagotovilo, da bruto masa plač zaradi tega modela za delodajalce ne bo višja. Bilo bi namreč "samomorilsko", je rekel, če bi ugotovili, da so s plačno prenovo gospodarstvo še bolj obremenili.
OZS: Masa za plače mora ostati enaka
V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) zaposlenim tudi že leta želijo višje neto plače, vendar, so zapisali, "bi morali to razliko najti znotraj obstoječih stroškov dela, se pravi pri razliki med bruto plačo in neto izplačilom".
Izhodišča GZS poznajo in pozdravljajo namen: "A potrebnih bo še veliko napora in preračunov o tem, kakšen učinek bo to imelo na stroške dela za delodajalce. Hkrati je treba poudariti, da je v izhodiščih nekaj predpostavk, ki so precej optimistične. Pa tudi, da bo hkrati treba doseči za vpeljavo takega sistema veliko soglasij, tudi drugih delodajalskih organizacij in sindikatov. " Ob prenovi plač si vsekakor želijo tudi bolj fleksibilno delovno zakonodajo, sicer "sistem ne bo prinesel učinka, ki si ga želimo, saj gre nujno za vzporedna procesa".
Smole: Za gospodarstvo popolnoma nesprejemljivo
Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole je nad predlogom GZS zelo presenečen. Člane (v podjetjih članov ZDS je zaposlenih 60 odstotkov vseh zaposlenih v gospodarstvu) so že prosili za pripombe. Predlog pa je po Smoletu skoraj tak kot tisti, ki ga je GZS "že forsirala in smo se lani z njim ukvarjali nekaj mesecev, da bi prišli do zaključka, da je nesprejemljiv in neizvedljiv, enako mnenje so imeli tudi strokovnjaki iz ekonomske fakultete". Pri članih so preverili dele predloga in slišali, da so za gospodarstvo popolnoma nesprejemljivi. "Plačnega modela namreč ni mogoče pisati samo za nekaj podjetij ali skupin podjetij, ampak za vsa podjetja. In ne samo to, tudi v javnem sektorju imajo popolnoma enak plačni model, kar pomeni, da se predlagatelj ne zaveda, v kakšnem obsegu se je treba lotiti prenove plač," je povedal Jože Smole, ki se sprašuje, ali je to predlog celotne GZS.
Spogledovanje z vlado
"Vsak plačni model zahteva najširši konsenz med delodajalci in sindikati. Če je naletel na tak odziv pri delodajalcih, na kakšnega bo pri sindikatih, saj ni več skrivnost, da je to dogovor nekaterih, ki so menili, da se lahko sami dogovorijo o tako pomembnih stvareh. V resnici gre le za neizkušenost, saj se ne zavedajo obsega in pomena takšnega plačnega modela. Zato ponujena izhodišča ne rešujejo ključnih idej plačnih modelov, da torej želijo vsi delodajalci nagraditi delavce po delu in da mora biti plačni model vzdržen za mikro, mala, srednja in velika podjetja. Ne zavedajo se, da imamo ne glede na to, ali je kriza ali je ni, tretjino podjetij, ki ne ustvarjajo nobenega profita, mnoga pa delajo z izgubo. Ali potrebujemo za ta drugi plačni model? Kaj želi GZS s tem predlogom doseči, bi skratka težko povedal. Ker naj bi šlo za socialni sporazum, pa se sprašujem tudi, za sporazumom med kom. Tudi to nenehno spogledovanje z vlado oziroma s politiko je za nas popolnoma nesprejemljivo, saj smo imeli za največji uspeh leta 2005 dejstvo, da smo državo izločili iz sistema nagrajevanja v gospodarstvu," je dejal generalni sekretar ZDS Jože Smole.
