Prepolovljen dobiček bank

Damijan Toplak Damijan Toplak
19.06.2020 09:40

Padci (ne)obrestnih prihodkov ter več slabitev in rezervacij je že v letošnjem prvem štirimesečju znižalo dobičke slovenskih bank

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Banka Slovenije je sporočila, da so slovenske banke v prvi tretjini letošnjega leta sicer povečale bilančno vsoto (obseg poslovanja) za 7,5 odstotka, a je bil njihov bruto dobiček s 96 milijoni evrov več kot polovico nižji.
Robert Balen

Na Banki Slovenije (BS) v publikaciji o poslovanju bank ugotavljajo, da so se zmanjšala posojila gospodinjstvom in podjetjem, povečujejo pa se vloge nebančnega sektorja. Kakovost kreditnega portfelja se še ne poslabšuje, a to lahko pričakujemo v naslednjih četrtletjih. Ob pričakovanem slabšanju portfelja in padcu gospodarske aktivnosti banke po več letih sproščanja znova oblikujejo slabitve in rezervacije. To je ob padcu (ne)obrestnih prihodkov prispevalo k pomembnemu znižanju dobička bančnega sistema že v prvi tretjini leta.

Manj posojil, več vlog

Kreditna aktivnost bank se je z razglasitvijo epidemije in zaprtjem velikega dela ekonomije umirila. Aprila se je rast posojil nebančnemu sektorju medletno zmanjšala na 5,5 odstotka (s 6,2 odstotka v marcu). Rast posojil podjetjem se je upočasnila, a s 6,6 odstotka medletno ostala solidna in enkrat višja od rasti posojil gospodinjstvom. Letos se ohranjajo pozitivne medletne rasti bančnih posojil podjetjem iz dejavnosti trgovine, poslovnih storitev, nepremičnin, v zadnjih dveh mesecih pa tudi gostinstva. Medletna rast posojil pa je že dlje časa šibka v predelovalnih dejavnostih. V prvih štirih mesecih so rastla predvsem posojila velikim podjetjem, medtem ko so se posojila malim in srednje velikim podjetjem zmanjševala. Rast posojil gospodinjstvom se je zmanjševala in aprila znašala 3,1 odstotka medletno. Epidemija je omejila trošenje prebivalstva ter prispevala k močni upočasnitvi rasti potrošniških posojil; aprila je ta znašala le 1,2 odstotka medletno. Nasprotno je medletna rast stanovanjskih posojil s 5,2 odstotka še dosegla povprečje rasti preteklega leta.

Štiri petine vlog je na vpogled

Banke naložbe še naprej financirajo predvsem z vlogami nebančnega sektorja. Vloge gospodinjstev so bile medletno 9,8 odstotka višje, kar je najvišja rast po februarju 2009, vloge podjetij so zrasle za sedem odstotkov. Povečanje prihrankov je posledica izplačil dodatnih prejemkov prebivalstvu v času epidemije in nižjega trošenja. Vloge na vpogled so aprila dosegle že 80,6 odstotka vseh vlog gospodinjstev. Rast bilančne vsote je bila v prvih štirih mesecih 7,5-odstotna, kar je najvišja rast v zadnjih desetih letih. Za razliko od prejšnjih let so banke znova začele oblikovati slabitve in rezervacije, kar se že kaže v nižji dobičkonosnosti bank. V prvi tretjini leta se jim je s 96 miljoni evrov bruto dobiček več kot prepolovil.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta