Starosta slovenskih satiričnih časnikov, Toti list, rojen daljnega leta 1938, je poleg cenzur, več ukinitev in tudi vnovičnih rojstev naposled dočakal to čast, da se je lahko vpisal med nagrajence - no, pohvaljence pravzaprav - Društva novinarjev Slovenije. Avtorji časnika, ki od lanskega leta vnovič izhaja v Večeru (ki je njegova satirična priloga, seveda), so želeli ostati anonimni, zato so v Ljubljano na podelitev poslali Roka Kajzerja in Blaža Petkoviča, da bi pohvalo prevzela v imenu sedanjih in nekdanjih urednikov in ustvarjalcev ter seveda v imenu več sto soavtorjev Totega lista - Šarjana Marca, Cira Merarja, Žejana Didana, Aneza Anše, Erla Karjavca, Poruta Bahorja, Pojana Božarja in drugih fantastičnih inspiratorjev vsebin Totega lista. Vendar pa se avtorji bojijo vnovičnega propada tega satiričnega časnika, pa ne zaradi razmer na medijskem trgu, pač pa zato, ker se v slovenskem političnem prostoru meje med resno vsebino in satiro močno brišejo. Urednik mariborskih strani Večera Aljoša Peršak je denimo ob županovem nakupu gostilne ocenil, da bo moral od "svojih" štirih strani eno že odstopiti Totemu listu. Za dajanje izjav ob tem prestižnem trenutku je uredništvo Totega prav tako pooblastilo Kajzerja in Petkoviča. Prvi je nekaj modroval o tem, kako hudo je zaskrbljen, ker satira izginja iz slovenskih medijev, drugi pa, poleg obveznih zahval, da mu je v veliko čast, da bo lahko prevzel nagrado, ki je po desetletjih mraka in molka prvič namenjena prav satiri. Oba pa sta se zahvalila bralcem Totega lista, pred katere bo kmalu prišla 100. številka prenovljenega lista.
