Previdno z odstranjevanjem plevela v Sovi

Potem ko je cenjeni, konzervativno usmerjeni politični komentator

Robert Novak

v kolumni razkril tajno agentko Cie

Valerie Plame

, je v ZDA izbruhnil politični vihar. Z "razkritjem" je posledično izdal, da se obveščevalka Plamova pri svojem delu izdaja za uslužbenko podjetja Brewster Jennings, kar je bila krinka za delo agentke ene najboljših in verjetno največje obveščevalne službe na svetu, ki za ameriško administracijo nabira občutljive in pomembne informacije po celem svetu. Vse je potekalo julija 2003 v zelo napetem političnem ozračju, ko je Busheva administracija na vsak način hotela pridobiti dokaz o obstoju orožja za množično uničenje v Iraku, s čimer bi lahko upravičila napad na režim Sadama Huseina. Toda Cia na podlagi svojih podatkov in analiz ni mogla Bushu predložiti dokazov o obstoju skritega orožja. Pri operacijah iskanja dokazov o obstoju Sadamovega orožja je s svojo mrežo agentov, sodelavcev in virov delala prav agentka Plamova. Z njenim razkritjem jo je cenjeni kolumnist spravil v smrtno nevarnost, kompromitiral je njeno delo, prizadevanja obveščevalne službe in ogrozil celotno mrežo obveščevalcev, ki so za krinko uporabljali ime izmišljenega podjetja, ter njihovih virov. Skupaj s svojim neodgovornim virom iz Bele hiše ni le zagrenil življenja nekdanji agentki, temveč je naredil veliko škodo nacionalnim interesom ZDA.

Neodgovornost narekuje potrebo po lustraciji

Zgodilo se je že, da so obveščevalci razkritje identitete že plačali z življenjem, zato je takšno dejanje po ameriški zakonodaji kaznivo. Pri nas pa že lep čas o imenih celotnega vodstva Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) prostodušno razpravljamo v javnosti. Sova se je namreč v minulih tednih spet znašla na očeh slovenske in - kar je najbolj problematično - tuje zainteresirane javnosti. Zaokrožilo je nekaj anonimnih pisem s sočnimi podrobnostmi, ki so jih podpisali "zaskrbljeni uslužbenci Sove". Iz njih smo lahko izvedeli reči, ki jih ne najdemo na spletnih straneh vlade, saj gre za odnose med visokimi uslužbenci tajne službe. To jasno priča o tem, da je osrednja državna obveščevalna služba zaradi osebnih zamer, intrig, najbrž tudi političnih ozadij in neodgovornosti cele kopice uslužbencev kompromitirana in posledično omejena pri svojem delu.
Kako presekati gordijski vozel? "Ni potrebno analizirati in ovrednotiti teh dogodkov, ampak je potrebno akterje odstraniti kot plevel iz vrta," je na Portalu Plus zapisal neimenovani dolgoletni poznavalec policijskih, varnostnih in obveščevalnih služb. "Samo tako služba lahko začne izpolnjevati svojo misijo in poslanstvo. Kdor se s to misijo in poslanstvom ne strinja, mora zapustiti službo. Službo m

orajo zapustiti tudi tisti, ki odnašajo informacije na sedeže strank in s tem slabijo obveščevalno-varnostni sistem." Neznani avtor, ki, sodeč po pisanju, odlično pozna zakulisja, vlogo in delovanje obveščevalnih služb, med drugim zapiše, da je uničenje Sove posledica večletnega sistematičnega zanemarjanja obveščevalno-varnostne agencije, v kateri so način dela, organizacija in profesionalna etika ostali na ravni nekdanje Službe državne varnosti.
"Razmer, odnosov in praks v tako občutljivi instituciji za nacionalno varnost in nacionalne interese seveda ni mogoče urediti čez noč z revolucijo ali resetiranjem in ustanovitvijo nove službe, temveč z občutkom," pa nas opozori dober poznavalec obveščevalne dejavnosti, ki želi zaradi svoje funkcije ostati neimenovan. Pri obveščevalnih službah je ključen njihov operativni del, ki temelji na zaupanju, še pove. "Vsekakor je potreben širši premislek glede obveščevalne dejavnosti," še doda naš sogovornik. Podobno kot naš vir v resnici razmišlja avtor članka na Portalu Plus, ki zapiše: "V Sovi je potrebno izvršiti 'lustracijo'. Ne takšne kot v Vzhodni Nemčiji, ampak lustracijo vrha Sove, ki ne zna ali ne more obvladovati sistema z varnostno-obveščevalno vsebino. V Sovi potrebujemo 'sive glave', ki bodo preudarno usmerjale delovanje zaposlenih, pridobivale strateške informacije, ki jih potrebujejo vodje, in zagotavljale varnostno in obveščevalno zagotovitev državnega aparata."

Reorganizacija in spreminjanje zakonodaje

V zvezi s Sovo trenutno tečeta dva pomembna procesa. Prvi je reorganizacija agencije, ki jo vodi za nekatere uslužbence Sove sporni direktor

Zoran Klemenčič

. Njegova reorganizacija službe sproža nemir ker gre za nekakšno mini lustracijo vrha Sove. Posledica so po vsej verjetnosti tudi anonimke, saj naj bi po naših informacijah direktor Klemenčič skušal spremeniti ustaljene vzorce delovanja in, ključno, vpliva. Težava je, da tudi Klemenčič s svojimi poslovnimi interesi in povezavami ne vzbuja popolnega zaupanja. Toda premier

Miro Cerar

, ki mu je direktor Sove neposredno podrejen, ga je že dvakrat odločno zaščitil. "Ne bom dopustil, da zapade Sova v histerijo anonimk, ki onemogoča normalno delo," je dejal nazadnje. "Vlada si prizadeva vzpostaviti profesionalno obveščevalno agencijo, ki gre že zdaj v pravo smer, deluje, je operativna in tudi mednarodno priznana."

Nujna reforma, ne parcialni popravki

Nekdanji obveščevalec s 15-letnimi izkušnjami dela v Obveščevalno-varnostni službi (OVS)

Boštjan Perne

opozarja, da "parcialni popravki zakonov niso dovolj". Potrebna je celovita reforma, "ki bo nacionalni varnostni sistem postavila v bolj moderno luč in izboljšala učinkovitost". Četudi je posodobitev zakona o Sovi lahko majhen korak v pravo smer, pa Perne še opozarja na nujnost iskanja sinergij med obema obveščevalnima službama - civilno Sovo in OVS v okviru obrambnega ministrstva: "Nisem za to, da bi združili obe službi. Treba pa je poiskati niše in jih zapolniti s sinergijami."

Strah pred Sovo dediščina prejšnjega režima

Ta luknja v našem sistemu izvira iz nenehnega strahu, da bi oblast zlorabila Sovo za politično delovanje po vzoru nekdanje Udbe. Zato je ambicija novele o Sovi urediti tiste operativne ukrepe in metode, s katerimi se lahko posega v prostorsko in komunikacijsko zasebnost posameznikov. Z vidika pristojnosti gre torej za mejna področja delovanja obveščevalnih služb in uporabe njihovih pooblastil, s katerimi se posega v človekove pravice in je za njihovo uporabo po uveljavljenih standardih Evropskega sodišča za človekove pravice potrebna sodna odredba. "S tem, ko dopuščamo to praznino v sistemu nacionalne varnosti, delamo napako," nam je novembra dejal Rupnik. Danes smo spet na točki, ko je treba reformirati obveščevalno dejavnost, a ne z revolucijo, ki lahko poruši tudi najbolj vitalni del službe, operativno mrežo, temveč s premišljenim trganjem plevela. Kaj takega v 25 letih ni uspelo še nikomur.