Preživnina za maščevanje

Lani je bilo po podatkih okrožnih državnih tožilstev vloženih 421 kazenskih ovadb zaradi kaznivega dejanja neplačevanja preživnine. Kaznivo dejanje je lahko v skladu z zakonodajo že enkratno neplačilo, če se je storilec plačilu zavestno izognil, vendar pa je takšnih ovadb zelo malo, če sploh kakšna. Ovadba običajno sledi daljšemu obdobju neplačevanja, kljub temu da ima storilec - praviloma moški - službo in redne prihodke. Višja državna tožilka in vodja ljubljanskega oddelka za mladoletniško, družinsko in spolno kriminaliteto

Mirjam Kline

opozarja, da je resnični razlog za neplačevanje najpogosteje želja po nagajanju in maščevanju bivšemu partnerju, ki skrbi za otroka. Tisti zavezanci, ki res nimajo dela oziroma prihodkov, po njenih besedah naredijo vse, da lahko bivšemu partnerju vsaj nekaj dajo, ali pa se poskusijo dogovoriti za odlog.

Zapor ni najboljša rešitev

Vodja sektorja za izvajanje programov jamstvenega in preživninskega sklada

Ajda Likar

se strinja, da zapor - kljub nujnosti sankcioniranja neplačevanja in celo izmikanja - ni najboljša rešitev: "Glavni problem je ta, da se zaposlitvene možnosti takšnega starša tudi dolgoročno precej zmanjšajo, ne nazadnje pa tudi tisti čas v zaporu nima prihodkov. Otrok od tega nima nikakršnih neposrednih koristi." Upravičenci, ki jim je določena preživnina, a je starš iz tega ali onega razloga ne plačuje, lahko na preživninskem skladu uveljavljajo pravico do nadomestila. Pogoj za to je, da je zastopnik že vložil predlog za izvršbo na sodišče in da postopek traja že tri mesece oziroma je bil neuspešno zaključen. Ajda Likar pojasnjuje, da je mesečno število izplačanih nadomestil - ki so, jasno, nižja od določene preživnine - zelo konstantno. "Sklad že ves čas svojega delovanja mesečno izplačuje med 3000 in 3500 nadomestil. Pričakovali smo sicer, da bo to število v času krize poskočilo, pa ni. Ocene o osem do dvanajst tisoč nadomestilih mesečno, ki so jih že pred ustanovitvijo sklada napovedovali centri za socialno delo, se tako nikoli še zdaleč niso uresničile."

Pobude tudi varuhu

Neplačevanje preživnine so pred kratkim na predlog poslanske skupine SDS obravnavali na Komisiji za peticije ter za človekove pravice in enake možnost. Predlog SDS, da se pravica do preživnine dodeli tudi otrokom po 18. letu starosti, ki se redno šolajo, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti, je podprlo tudi ministrstvo za delo, družino in socialno delo in varuh človekovih pravic, kjer opozarjajo, da so podobno rešitev že pred leti predlagali tudi sami, a je bil predlog zavrnjen. Pojasnjujejo: "Za bolj učinkovito izvršbo bi morda zadostovalo, da bi bila zavezancu za višino določene preživnine določena tako imenovana administrativna prepoved na plačo, ki bi jo moral izvršiti neposredno delodajalec in ne bi bila odvisna od dobre volje zavezanca, treba pa je preučiti tudi druge možnosti. Ena od pogosteje omenjenih možnosti je tudi rešitev, da preživninski zavezanec, ki ne izpolnjuje obveznosti, ne more registrirati vozila." Dodajajo še, da bi bilo treba razmisliti tudi o dodatnih mehanizmih, ki bi preživninskim in drugim dolžnikom onemogočali skrivanje premoženja ali prihodkov.