Urška Mlinarič
Po treh šolskih letih, v katerih so na osnovnih in srednjih šolah ob preventivnih ukrepih šolajoči in zaposleni morali preizkusiti več modelov pouka, v šolsko leto 2022/23 ravnatelji in ravnateljice vendarle vstopajo bolj optimistično. Kaže, da se bo ob že ustaljenih higienskih ukrepih šolsko leto začelo brez posebnosti, pouk bo potekal, kot smo ga bili navajeni pred epidemijo. V strokovni svetovalni skupini, ki jo vodi epidemiolog Mario Fafangel, stavijo na prezračevanje prostorov in prostovoljno samotestiranje v domačem okolju. Maske, vsaj po mnenju stroke, v prvi in drugi fazi ukrepov v šolah ne bodo obvezne. Ali bo tako odločilo tudi ministrstvo za zdravje, bo znano v prihodnjih dneh. Ravnatelji tudi zaradi dosedanjih epidemičnih izkušenj zagotavljajo, da so na novo šolsko leto pripravljeni. V želji, da bi šole ostale odprte, računajo na odgovorno ravnanje vseh v vzgojno-izobraževalnem procesu: učencev, staršev in zaposlenih.
Brez razredov v mehurčkih
"V preteklih dveh letih smo pouk izpeljali v toliko različicah, da smo pripravljeni na vse," pravi Roman Brunšek, ravnatelj OŠ Škofljica, največje osnovne šole v Sloveniji, ki bo skupaj z dvema podružnicama v novem šolskem letu sprejela 1350 učencev. Pri tem poudari, da so pričakovanja glede začetka pouka drugačna, kot so bili lani, "ko smo bili zelo negotovi, kako, po katerem modelu bomo začeli šolsko leto. Danes je očitno, da se bo šolsko leto začelo brez razredov v mehurčkih in brez ločenih skupin v podaljšanem bivanju, pri neobveznih izbirnih predmetih. Tudi zdravstvena stroka ne napoveduje hudega poslabšanja epidemične slike in uvajanja zahtevnih ukrepov v šole. Vse to nas navdaja z optimizmom, da se bomo lahko posvetili predvsem vzgojno-izobraževalnemu procesu. Ob osnovnem programu bomo morali precej pozornosti nameniti odpravljanju posledic, ki jih je s seboj prinesla epidemija; primanjkljaj znanja, manko socializacije, poslabšanje učne klime, medsebojnih odnosov, slabše sprejemanje drugačnosti," je le nekaj posledic, na katere spomni ravnatelj.
Ob vseh preventivnih ukrepih, ki so jih morale doslej izvajati šole, Brunšek meni, da težav s predvidenimi, ki jih tokrat ni veliko, ne bi smelo biti. "Pri nas smo imeli že doslej zelo jasno dogovorjena navodila, kako, kdaj in koliko časa naj se prezračujejo prostori. Enako bomo počeli tudi v tem šolskem letu. Žal za posodobitev in ureditev mehanskega prezračevanja nimamo denarja. Poleg tega je sedaj trg s prezračevalnimi napravami in sistemi zelo razgiban in nepredvidljiv," pravi in še pojasni, da imajo pri njih le na eni podružnični šoli sodoben prezračevalni sistem, na matični šoli in v drugi podružnici bodo tako kot doslej odpirali okna. Tudi na OŠ Rada Robiča Limbuš stavijo na odpiranje oken. "Mi imamo vsaj to srečo, da se okna dobro odpirajo in zapirajo," pove ravnateljica Mojca Kirbiš.
Ravnatelji stavijo na odgovornost otrok, staršev in zaposlenih
Maske po presoji
Čeprav maske ne bodo obvezne, Roman Brunšek, ki je član delovne skupine za izobraževanje, ki je krovni posvetovalni skupini svetovala ukrepe v vzgoji in izobraževanju, pravi, da so priporočljive glede na osebno presojo. "Predvsem pa je treba spodbujati pozitiven odnos do vseh, ki si jih želijo ali morajo nositi tudi v šoli iz preventivnih razlogov."
In ker si vsi želimo, da bodo šole ostale odprte, tako Mojca Kirbiš kot Roman Brunšek apelirata na odgovornost staršev, da bodo v primeru slabega počutja otroka poskrbeli za samotestiranje doma. "Učenci so se v minulem šolskem letu naučili odgovornega in samostojnega samotestiranja, zato je ta ukrep najmanj, kar lahko naredimo, da bodo šolo lahko obiskovali tudi tisti, ki imajo zaradi drugih bolezni oslabljen imunski sistem, in da bo v šolah čim manj prenosa okužb."
Na vprašanje, ali bi lahko ob večjem številu okužb primanjkovalo učiteljev, Brunšek priznava, da ta bojazen obstaja. "Pred epidemijo so učitelji prihajali poučevat z rahlo povišano temperaturo, prehlajeni, z bolečim grlom, da bi pouk nemoteno tekel. S pojavom covida-19 pa tudi učitelji preventivno takoj ostanejo doma, kar je po svoje razumljivo, saj tudi od staršev pričakujemo, da bodo v šolo poslali le zdrave otroke. In to bo pomenilo težave pri izvajanju pouka." Slednje skrbi tudi ravnateljico iz Limbuša. "Pomanjkanje kadra oziroma njegovo nadomeščanje je stalna težava, tudi če je sezona močne gripe." Še bolj pa jo skrbi epidemična izčrpanost, izgorelost kadra, zato je toliko bolj zadovoljna, da bo šolski proces stekel po "ustaljenih" tirnicah.
Ni denarja za prezračevalni sistem
Tudi srednješolski ravnatelji, ki tako kot osnovnošolski na okrožnico z natančnimi navodili ministrstva za izobraževanje še čakajo, ocenjujejo, da bo predvidene ukrepe mogoče izpeljati brez večjih težav. "Zadovoljni smo, da so nas slišali in upoštevali," pove Nives Počkar, ravnateljica Šolskega centra Ljubljana in članica delovne skupine za izobraževanje. V srednjih šolah, ki so običajno v velikih starih stavbah, bodo prezračevali z odpiranjem oken. Slednje potrdi ravnatelj in direktor Tehniškega šolskega centra Maribor Aleš Smole. "Šola nima ne finančnih ne drugih možnosti, da bi kupila sodoben prezračevalni sistem." V tehniškem centru, kjer imajo veliko strokovnih učilnic, so zadovoljni, da bo spet mogoče mešanje med razredi, saj jim je oblikovanje skupin in izvajanje strokovne prakse povzročalo številne preglavice. Sicer pa tako kot Nives Počkar tudi Smole računa na odgovornost vseh tako za lastno kot za zdravje drugih, da bi pouk potekal čim bolj nemoteno in da bi se lahko v kar največji meri posvetili učnemu procesu.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
