Pri predsedniku o zasebnem šolstvu: Ključno je kvalitetno in pluralno šolstvo

Za nadaljnjo razpravo o izobraževalnem sistemu, zlasti osnovnošolskem, ni ključna razprava zasebne šole da ali ne. Slednje predstavljajo le odstotek vseh osnovnih šol in konceptualno bi bilo slabo, če bi se vrnili v čas pred leto 1996, ko so v Sloveniji delovale le javne osnovne šole. Ob nujni izvršitvi ustavne odločbe o državnem financiranju zasebnih šol je ključno zagotoviti nadaljnjo kakovost, dostopnost in pluralnost izobraževalnega sistema. Ta pa mora biti tak, da v šolah učiteljice in učitelji ne bodo le učili, temveč tudi vzgajali ustvarjalne, razgledane in pluralne posameznike. Takšen je bil zaključek predsednika republike Boruta Pahorja, potem ko je v razpravi sedanjega in nekdanjih ministrov za izobraževanje, ravnateljev zasebnih šol in staršev otrok, ki obiskujejo omenjene šole, na posvetu slišal zelo različne poglede o vlogi, ki naj bi jo imela država pri ustanavljanju, delovanju in nadzoru izvajanja programa v zasebnih osnovnih šolah.
Minister za izobraževanje Jernej Pikalo je poudaril, da je šolski sistem temelj ohranjanja nacije, zato je javna šola mrež nuja, kakor je za majhno nacijo nuja tudi, da ima zelo izobraženo prebivalstvo. Da je tako, naj bi dokazovale številne mednarodne raziskave in primerjave, je dejal minister in kot ključno pri javnem šolstvu izpostavil tudi dostopnost do javnega izobraževanja za vse. V odnosu do zasebnega šolstva pa minister ocenjuje, da je dolžnost države, da staršem omogoči, da uresničijo svojo pravico do vzgoje in izobraževanja otrok v skladu s svojimi prepričanji. "Vprašanje pa je, ali mora to država tudi financirati. Enoznačnega odgovora v državah EU glede tega ni," je dejal minister. Tudi nekdanji šolski minister Slavko Gaber je na podlagi švedskih izkušenj opozoril, da moramo biti pazljivi, da ne bi dopustili možnosti, da bi zasebniki z javnimi sredstvi delali dobiček. "Švedi so z napačnimi koraki uničili kvalitetno javno šolstvo," je posvaril Gaber in poudaril, da ni spremenil svojega mnenja izpred dvajsetih let, ko so uvajali zasebne šole, da mora tako tisti, ki ustanavlja zasebno šolo, kot tisti, ki želi svojemu otroku ponuditi drugačen pristop, tudi nekaj finančno prispevati. Od takrat država 85-odstotno financira javni program zasebnih šol.